Glasovalna številka: P131

Ivona Opačak

ZLATA SMET

OŠ Sečovlje

 

Nekoč je živela deklica po imenu Liza. Ko je odrasla, se je poročila z možem Karlom. Bili so revni. Ko je nekoč Liza pometala hišo, je na tleh naša smet. Ta smet je bila zlata. Pogledala jo je in se začudila: » Zlata smet! To nisem nikoli v življenju videla!«.  Poklicala je svojega moža in ga vprašala: » Si ti pustil to smet tukaj?« Ta ji je začudeno odgovoril: » Kakšna je ta smet? Zlate barve? Nikoli v življenju je nisem videl! Še meni to zdi ali je res posebna?« Liza je odšla še do svoje hčerke Teje, da še njo povpraša ali mogoče kaj več ve. Teja ji je odgovorila: »Nikoli nisem videla take smeti. Niti iz šole je nisem prinesla.«.  Vsi so se začudeno pogledali in nekaj časa ostali tiho. Nato je mimo priletela ptička in povedala:« Podarila, podarila,  zlato smet sem vam podarila!«. Vsi so se začudeno pogledali. Liza je pokukala skozi okno, hotela je vprašati ptičko, zakaj jim je prinesla to smet, vendar ptičke ni bilo več.

Drugi dan je Liza odšla v trgovino. Glede na to, da so bili zelo revni in niso imeli nič denarja, je hotela  kupiti kruh z zlato smetjo. Poznala je peka, ki je pekel kruh. Imenoval se je Mišo. Mišo je začudeno pogledal smet in rekel Lizi : » Ta smet ni za nas! Tega mi ne uporabljamo. Kaj pa naj bi jaz z njo?«  Liza je pustila kruh in užaljena odšla do doma. Ko je prišla Teja iz šole, jo je Liza vprašala: » Imaš ti kakšno idejo, za kaj bi lahko uporabljali to smet?«. Teja ji je odgovorila: » Ne. Ta smet je neuporabna. Za njo ne moramo niti hrane kupiti.«. Liza je to smet vrgla skozi okno, saj je mislila, da je boljše, da se je znebi, kot pa samo razmišlja o njej. Ampak ta smet ni bila navadna smet. Vsi so ji pravili smet samo zato, ker so jo našli na tleh. V resnici je bilo to zlato seme, ki obrodi vso zelenjavo, žito in sadeže na svetu.

Ko so se naslednji dan zbudili, je Liza hotela odpeljati Tejo v šolo in ko je odprla vrata hiše je ostala presenečena in začudena, saj na njihovem dvorišču in vrtu je bilo mnogo zelenih rastlin. » Kaj pa je to?« se je Liza tiho vprašala. Vendar ni imela časa razmišljati in se čuditi, saj je danes njena Teja imela rojstni dan in ker jim je sosed podaril nekaj zelenjave in sadja, se je odločila, da ga gre na trg prodati, tako bo kaj zaslužila in si bo lahko kaj kupila. Prodala je pet sadežev in devet kumar. Domov se je vrnila srečno. Še bolj srečna je bila, da ji je ostalo nekaj zelenjave in si je tako lahko skuhala zelenjavno juho. S tem kar si je prislužila, pa je kupila kruh. Imela je še en evro. Pogledala je okoli sebe in videla peresnico za 50 centov in nekaj pobarvank za 50 centov, kar je bilo dovolj, da je lahko kupila darilo Teji. Nikoli ni še nič dobila za darilo in nikoli ni niti praznovala rojstnega dneva, saj so bili res zelo revni.

K Teji  je na rojstni dan prišla prijateljica Mimi. Skupaj sta se igrali s pobarvanko in z Miminim darilom. To je bil Tejin najboljši rojstni dan. Kmalu se je znočilo in Mimi je odšla domov. Naslednje juto, ko so se zbudili in odprli vrata so videli na dvorišču in vrtu vso zelenjavo,  pšenico in sadeže  sveta. Tega je bilo toliko, da je bilo dovolj za celo vas, mesto in še in še. Liza ni verjela svojim očem. » Kaj se je tu zgodilo?« je zavpila.  »Mami to je prav gotovo zlata smet! Ja mami, zlata smet je čarobna, saj si jo ti vrgla skozi okno na vrt ali ni tako?«

Postali so najbolj bogata družina v vasi, saj s pomočjo čarobnega zlatega semena po imenu ZLATA SMET, so imeli toliko pridelkov, da so jih lahko prodali po vseh tržnicah daleč na okoli. Bili so presrečni, ampak niso pozabili,  da denar ni edino bogastvo na svetu, temveč družina  in ljubezen.