Glasovalna številka: P133

Enej Leskovar

ČUDNE SANJE

OŠ Sečovlje

 

Zjutraj, ko sem se zbudil, sem si kot običajno pripravil zajtrk in odšel v šolo. Ko sem prišel v šolo, sem opazil, da nekaj ni bilo v redu. Nikogar ni bilo, niti učiteljice, zato sem menil, da očitno ni pouka. Nato sem odšel v igralni center, tam ni bilo nikogar, razen mene in lončkov denarja. Nato sem preizskusil vse igrice in nekoliko pozabil na čudna dogajanja. Spomnil sem se, da mi je mama naročila, naj grem še v trgovino. V nakupovalno košarico sem nabral stvari iz spiska in se odpravil proti blagajni, a na blagajni ni bilo nikogar. Na pultu sem pustil 10€ in se odpravil domov. Doma sem našel lonec z vodo, ki vre na štedilniku. Začel sem iskati starše. Ko sem odprl vrata, sem videl, da je zunaj nered. Stekel sem na ulico in opazil, da dinozavri razgrajajo po mestu. Takrat sem se spomnil, da sem v knjigi dinozavrov bral, da dinozavri ne marajo hrupa. Šel sem v našo klet po piščal in zapiskal na vso moč. Tisti trenutek so dinozavri zbežali v gozd. Ponovno sem šel v hišo in poskusil najti starše, vendar jih še vedno ni bilo. Odločil sem se, da bom še k očetu v službo. Ko sem prišel tja, sem opazil, da je stavba porušena. Nikjer ni bilo policajev, niti gasilcev, bil sem sam sredi opustošenega mesta. Mimo se je na rolki pripeljal moj prijatelj Nik. Tudi on je po mestu iskal starše, a jih niti on ni našel. Šla sva k meni domov, tam sva našla starodavno knjigo, ki je pisala o stari legendi, robotskem dinozavru, kateri je ljudi teleportiral na drugi planet, kjer je bil kisik kakor na zemlji in vsi pogoji potrebni za preživetje. Z Nikom sva odhitela v klet in iz očetovih starih kosov krame sestavila robota z imenom Enik. Z robotom sva odhitela v gozd, kjer je najin Enik robot uničil glavnega dinozavra. Zaradi tega so vsi ostali dinozavri počili. Takrat sva odšla domov. Na poti sva šla v delavnico očetovega prijatelja in si izposodila material za izdelavo rakete. Sestavila sva raketo, a morala sva ji namestiti še trdi disk in navigacijo. Ko se je to namestilo, naju je raketa odpeljala na planet Mars. Tavala sva po Marsu, vendar staršev nisva našla, zato sva se odpravila naprej. Šla sva še na zadnji planet, Jupiter. Tam sva našla starše in ostale meščane. Odpeljala sva jih po mestih v Sloveniji. V vseh časopisih je pisalo, da sta Nik in Enej junaka Slovenije.

Takrat sem se zbudil in ugotovil, da sem vse samo sanjal. Z mamo sva odšla v šolo. Tam sem svoje divje sanje povedal sošolcem.