Bil je lep sončen dan in s
prijatelji smo se igrali skrivalnice.
Jaz sem se skrila v mamin avto in ko
sem pogledala skozi okno, sem pod seboj zagledala
drevesa, ceste, ogromne travnike in veliko hiš.
Mislila sem si: »Le kje bom pristala« in zagledam
letalo, ki leti naravnost proti meni in se ustavim.
Pomislim: »Le kaj je zdaj to?« Rečem
si, ne bom čakala, raje grem naprej.
Letela sem, letela in kar naenkrat
sem bila v deveti deželi. Tam so bili princi,
princese, kralji, kraljice in služabniki. Pogledala
sem skozi okno in hitro odletela naprej. Priletela
sem do skoraj porušenega gradu. Ustavila sem se,
spustila in pristala. Odkorakala sem do vrat in
potrkala. Odprl mi je zmaj in me povabil noter. Tam
je imel prikupno hišo za zmaje, za ljudi pa ne.
Vprašal me je, kaj delam tukaj. Povedala sem mu celo
mojo dogodivščino in kar naenkrat opazim, da ga ni
več. Spet pomislim in že vem. Hitro sem odšla v
zgornje nadstropje in tam je bila tema. Šla sem gor
in še višje gor in zagledala zaklad. Iskala sem
zmaja, pogledala sem skozi okno in videla sem
čarovnika, ki se je spremenil v zmaja. Opazil me je
in hitro odletel do mene.
Hitro sem vzela nekaj zlata in stekla
proč, kot so me noge nesle. Zaslišala sem, kot da
bi padla bomba. Odprla sem oči. Ležala sem na tleh.
To so bile samo sanje, jaz pa sem
padla iz postelje, ker sem v sanjah tako hitro tekla
in nato padla.
