Glasovalna številka: P178

Nina Bole, Doroteja Makovec

PRAVO PRIJATELJSTVO

OŠ Dobravlje

 

UVOD

Veste kaj je zaklad?

Zaklad niso biseri,dobra hrana,pijača,ogrlice in še bi lahko naštevali.

Zaklad je!

To bo ste ugotovili v tej zgodbi!

 

1. POGLAVJE

SPET V ŠOLI

Bil je prvi september. Saj veste spet ta grda, gnusna, smrdljiva šola. Najbolj mučni del življenja, za nekatere. Učenci se zbirajo zraven razredničark. In spoznavajo nove učence oziroma sošolce. Nato zazvoni šolski zvonec in učenci si zbirajo mesta kjer bodo sedeli. Ampak v tej zgodbi ne bomo govorili o šoli ampak v največjem zakladu  na svetu. Bili pa sta dve osebi ki sta imeli v življenju samo smolo. Že  od nekdaj sta imeli smolo od rojstva do zdaj. In tako se je začela prva šolska ura   bilo  je naravoslovje. Potem je bila malica in zatem gospodinjstvo, matematika, angleščina in glasba. In za kosilo je bilo skoraj surovo meso in kislo smrdljivo zelje.

 

2. POGLAVJE

DOROTHEA IN MORA

To sta bili ti dve osebi ki sta imeli v življenju samo smolo. To sta bili Dorothea in Mora. Seveda pa se jima je zdaj življenje spremenilo saj sta spoznali drug drugo. Po kosilu je bilo prosti čas in učenci, prijatelji in učitelji so se pogovarjali. Tako sta se spoznali tudi Mora in Dorothea. Mora je žalostno sedela na klopci, Dorothea se ji je pridružila. Po nekaj minutah molka se je Dorothea obrnila k Mori in se ji je predstavila. Tudi Mora se je predstavila. Potem sta bili obe dve boljše volje. Ampak Mora je spet postala žalostna. Dorothea jo je vprašala zakaj je tako žalostna in Mora ji je začela pripovedovati  svojo žalostno zgodbo.

 

3. POGLAVJE

MORINA NESREČNA ZGODBA

Mora je začela pripovedovati svojo žalostno zgodbo. Nekoč je Mora in njen oče Arsenio in mamo Jasno. Živeli so v Španiji. Oče Arsenio je moral iti v vojno. Čez  nekaj tednov so ugotovili da je oče Arsenio mrtev. To je bila prva smola v Morinem življenju. Potem je mama Jasna dobila delo v Sloveniji. Druga smola v Morinem življenju. Čez tri leta je mama Jasna dobila  tetanus in umrla. Tretja smola v Morinem življenju. In četrta smola je da zdaj živi sama. Dorothea si je pomela solzne oči. In pogledala Moro. Po njenih licih so se spuščale debele solze. Dorothea ji je rekla sožalje in ji podala robček. Dorothea ji je rekla da tudi ona nima lepo življenje. In Dorothea ji je povedala svojo žalostno.

 

4. POGLAVJE

DOROTHEJINA ŽALOSTNA ZGODBA

Dorothea se je še enkrat obrnila proti Mori in ji podala robček. Nato pa je Dorothea začela pripovedovati svojo žalostno zgodbo. Nekoč je Dorothea z očetom Imranom in mamo Glorijo živela v Grčiji. Živeli so v veliki bogati hiši in imeli so psa Jacka. In vsak večer so šli na sladoled in gledali lepa mesteca. Potem se je začela vojna in Dorothejina družina se je preselila v Slovenijo k svoji stari mami Gertrudi. Čez pet  let sta oče Imran in mama Gloria šla na službeno potovanje v Portugalsko. Čez en mesec sta z Dorothea in babica Gertruda čakali ,da prideta nazaj. Ampak, ko je babica Gertruda brala časopis je ugotovila, da je letalo na katerem sta bila oče Imron in mama Gloria, strmoglavilo. Ko je  Dorothea to izvedela, se je zaprla v svojo sobo in cel dan je ni bilo ven. Slišal se je samo jok in hlipanje. Mora je žalostno pogledala Dorothejo in jo objela. Potem je Dorothea pogledala na uro. Ura je bila ena popoldne in Dorothea in Mora sta se morali ločit vsaka v svojo smer.

 

5.  POGLAVJE

PRIJATELJSTVO SE LAHKO ZAČNE

Ura v Dorothejini sobi je zazvonila. Ura je bila šesta zjutraj. Dorothea si je oblekla, umila zobe, zajtrkovala , naredila domačo nalogo za naravoslovje in skuhala babici Gertrudi čaj. Ko je prišla v šolo, jo je Mora  že čakala na klopci. Ko je videla, da se ji Dorothea  približuje, je poskočila in stekla k njej. Dorothea je tudi tekla k njej in jo objela kot da se celo večnost nista videli. Usedli sta se na klopco in se začele pogovarjat. Ampak kmalu je zazvonil šolski zvonec. Dorothea in Mora sta se usedli v svojo klop. Po malici sta se lovili. Nato sta morali iti k angleščini in naravoslovju… Po vseh petih predmetih je bilo pouka končno konec. Sledilo je kosilo. Za kosilo je bilo premalo kuhan riž z svinjsko omako. Po tem  odvratnem kosilu sta se Mora in Dorothea usedli na svojo klopco. V bistvu to ni bila njuna klopca, ampak klopca na kateri sta radi sedeli. Mora je vzela alkoholni flomaster in na svoj prst narisala polovico srca. Na Dorothejin prst pa drugo polovico srca. In če sta dale prst skupaj je bilo veliko srce. Dorothea in Mora sta se objeli in odšle vsaka v svojo smer.

 

6. POGLAVJE

PRI DOROTHEJI

Dorotheja je zavila v desno smer in šla do glavne ceste. Tam je zavila nekam v gozdno pot in tam je stala lepa hiša z  lepim vrtom. Dorotheja je pozvonila na vrata. Iz hiše je stopila vitka stara postava. To je bila babica Gertruda, ki je  lepo je pozdravila Dorothejo. Dorothea je šla v svojo sobo in naredila domačo nalogo za naravoslovje. Potem jo je poklicala babica Gertruda. Dorothea je šla ven is svoje sobe in šla k babici. Babica Gertruda je skuhala kosilo. Njoke z gorgonzolo in domačo solato. Dorothea je hitro vse pojedla iz svojega krožnika in se obrnila k skledi babičinih piškotov. Babica Gertruda jo je strogo pogledala in In rekla, da je danes pojedla že veliko piškotov. Ko je babica Gertruda šla iz jedilnice, je Dorotheja hitro vzela še en piškot in šla v svojo sobo.

 

7. POGLAVJE

PRI MORI

Mora je šla v levo smer, tam je bil velik kamnit zid. Mora je spustila torbo in se splazila v luknjo, ki je bila v zidu. Potem je prišla na drugo stran zida. Tam je bila velika jasa. Mora je vzela torbo in šla na jaso. Za jaso je bil velik gozd. Mora je šla globoko v gozd. Na sredini gozda je stala skoraj podrta hiša. Šla je v hišo. Notri je bila ena miza, omara in postelja. Mora se je usedla na stol in pisala domačo nalogo. Iz omare je vzela krožnik in kozarec. Napolnila si je kozarec z vodo in vzela jabolko iz mize. Umazan krožnik je nesla v bližnji potok in ga z nekaj hrastovih listov pomila. Nato se je preoblekla in šla tekati.

 

8. POGLAVJE

PRESENEČENJE ZA MORO

Mora je vsa potna prišla domov. Pri potoku se je odžejala in si umila obraz. Ko je prišla v hišo, je videla pri mizi volka. Ustrašila se ga je in je  zbežala. Volk je šel za njo. Mora je prišla do jase in tekla proti zidu. Ampak tam, kjer je prej bila luknja, je stala velika opeka. Mora se je naslonila na zid in čakala na svoj bridki konec.  Ampak volk jo je samo povohal. Moro ni bilo več tako strah. Počasi ga je pobožala. Volk pa jo je samo prijazno gledal. Mora se ga ni več bala. Pogledala je v zid in žalostno vzdihnila, saj ni mogla več priti do šole. Volk jo je žalostno pogledal. Nato pa je kar naenkrat skočil in stekel. Mora je šla za njim. Volk se je ustavil pred veliko jamo. Mora je počasi stopala v jamo, volk pa za njo. Ko je prišla na konec jame je pred seboj videla šolo. Objela je volka, volk pa jo je obliznil po licu. Potem sta skupaj odšla v gozd.

 

9. POGLAVJE

TEHNIČNI DAN

Naslednji dan sta Mora in Dorothea prišli v šolo kot običajno. Usedli sta se na klopco in začeli pogovarjati. Zazvonil je šolski zvonec in Dorothea in Mora sta šli v učilnico. Ampak, ko sta prišli ni bilo nobenega v razredu. Pet minut sta hodili po razredu in iskali sledi svojih sošolcev. A nobene sledi nista našli. Mora je šla do oglasne deske. Na oglasni deski je prebrala, da ima peti b razred danes tehnični dan. Hitro je Mora to novico povedala Dorothei. Vzeli sta torbo in odšli v razred učiteljice Klare, ki poučuje tehnični pouk. Ko sta prišli v razred, ju je učiteljica Klara strogo pogledala in pokazala na uro, saj sta zamujali. Mora in Dorothea sta se usedli na svoje mesto. Učiteljica Klara je začela razlagati o šivanju, saj bodo na tehničnem dnevu šivali. Po dveh urah razlage o šivanju, vrstah in značilnosti blaga, o strojih šivanja in o šivanju v starem veku, je bila malica. Za malico je bila žemlja in pašteta. Potem je končno sledil odmor. Dorothea in Mora sta se spraševali ali bo na tehničnem dnevu še najprej tako dolgočasno kot do sedaj? Zazvonil je zvonec in učenci so se posedli na svoja mesta. Učiteljica Klara je na računalniku prikazovala izdelke iz blaga. Naslednjo uro je učiteljica Klara rekla naj se učenci razvrstijo v pare. Dorothea sta se hitro prijeli za roke. Po desetih minutah prepira učencev, ki so iskali svoj par, je učiteljica Klara vzela škatlo z blagom. Rekla je, da naj vsak par vzame svoj kos blaga. Dorothea in Mora sta vstali in šli k škatli z blagom. Obe sta izbrali enako vrsto blaga. Spogledali sta se in se nasmehnili ter vzeli blago in se vrnili na svoje mesto. Učiteljica Klara je vsakemu paru dala dve šivanki. Rekla je, da naj vsak par naredi simetrični par kot na primer: žogo, kvadrat, oblak… En v paru naj naredi eno polovico, drugi pa drugo polovico, tako da bo na koncu izdelek simetričen. Ura je minila. Učenci so se lotili dela. Mora in Dorothea sta začeli šivati in po pol ure sta dali izdelek skupaj na mizo. Končni izdelek je bilo srce. Objeli sta se in takrat je bilo šolske ure konec. 

 

10. POGLAVJE

HUDIČ

Ko sta odšle Mora in Dorothea ven iz razreda sta pred sabo videli hudiča. To ni bil noben hudič. Samo tri nesramnice, ki so nadlegovale Moro in Dorotheo. Te tri hudičevke so bile iz petega a razreda . Ime jim je bilo Elizabeta,Violeta in Iva. Iva je ukazovala, Violeta in Elizabeta pa sta njene ukaze izvajali . Moro in Dorotheo so žalile, da sta glisti, krastači, polža, krompirja, pujsa… Moro so žalile, da je nastala  iz ene najhujše more . Dorotheo pa so žalile, da je kot kmet, ki pase svinje. Nista jih poslušali in sta šli naprej, saj je bil že čas za kosilo. Elizabeta je stekla na prej k njima in se jima je opravičila. Lepo sta jo pogledali. Ampak to je bila samo prevara . V tem trenutku je Violeta spotaknila Moro in Dorotheo. Vsi so se zasmejali. Mora si je pripravila pesti, da bi udarila Violeto. A Dorothea se je postavila pred njo in ji rekla, da zamujata na kosilo. Strinjala se je in odšli sta hitro na kosilo. Ampak nista zbežali hudiču. Tudi Elizabeta, Violeta in Iva šle na kosilo.

 

11. POGLAVJE

KROMPIR IN ZELJE

Mora in Dorothea sta prišle na kosilo. Za kosilo je bilo krompir in zelje. Mora bi skoraj zakričala ne. Ampak se je zadrževala. Usedi sta se na stol in jezno gledali zelje in krompir. Počasi sta jedli krompir. Dorothea je imela polno žlico krompirja. Potem pa  je odložila žlico z krompirjem. Prijela se je za glavo. Ta trenutek je komolec dala na žlico. In krompir zletel do Moro, zasmejali sta se in se začele obmetavati z zeljem in krompirjem. Zraven so prišle tudi Elizabeta, Violeta in Iva. Mora se je obrnila proti Ivi in ji vrgla zelje na obleko. Iva je začela kričati. Elizabeta in Violeta začeli streljati zelje v Moro in Dorotheo. Tako se je začel dvoboj. Tudi drugi so se začeli obmetavati. Takrat je prišla ravnateljica, saj jo je Iva poklicala. Ravnateljica je pogledala Moro in Dorotheo, rekla je naj gresta v njeno pisarno. Šli sta za njo. Ko, sta se Mora in Dorothea obrnili nazaj, sta videli kako jim Iva, Violeta in Elizabeto kažeta jezik. Mora in Dorothea sta se zaskrbljeno pogledali.

 

12. POGLAVJE

PRI RAVNATELJICI

Mora in Dorothea sta se usedli na stol. Ravnateljica je začela z pridigo, da imata veliko vpisov. Mora in Dorothea sta skoraj zavpili, da nista krivi. A sta se zadržali. Ravnateljica je rekla, da jutri po malici morata biti v razredu. Mora in Dorothea sta prikimali in šli ven. Iva in drugi so se smejali, oni dve pa jih ni sta poslušali. Šli sta na klopco,Mora je pogledala uro. Ura je bila ena popoldne. Dorothea je pospremila Moro do zida. Mora je pogledala v zid. Saj je pozabila kje je jama. Dorotheo je prosila, če ji pomaga poiskati jamo. Dorothea jo je pogledala in ji prikimala, začeli sta iskati.

 

13 POGLAVJE

DOROTHEA PRI MORI

Po nekaj minutah iskanja se je  Dorothea oglasila in pokazala na veliko temno jamo. Mora in Dorothea  sta počasi šli v jamo. Naenkrat sta začutili nekaj mrzlega in mokrega, obe sta zakričali. Takrat se je slišalo  znano  cviljenje, to je bil volkec. Mora ga je objela. Dorothea ga je počasi pobožala nato ga je objela. Volk ju je vodil do Morine hiše. Dorotheji je bil ta kraj zelo všeč in hotela je ostati. Iz torbe je vzela star telefon in poklicala babico Gertrudo. Babica Gertruda se je oglasila Dorothea se je zlagala, da imajo vajo za orentacijo in, da pride domov okrog sedme in osme ure zvečer. Babica Gertruda je seveda dovolila. Ko, je Dorothea telefon pospravila nazaj v torbo sta se obe zasmejali. Mora jo je  povabila v hišo. V hiši sta pojedli kruh in jabolko. Potem sta se lovili igrali z volkcem in se smejali. Ura je bila že šesta zvečer. Mora in Dorothea sta šli v hišo. Se usedli na stol in gledali v mizo. Dorothea je vprašala Moro če ima volk ime, Mora je zmajala z glavo in začeli sta razmišljati  kako ime mu bosta dali. Dorothea je rekla naj bo Piki Mora pa je rekla naj bo Puhko. Potem pa sta v en glas rekli naj mu bo ime Anglček! Objeli sta Angelčka in se nasmehnili. Dorothea je vprašala Moro ali lahko jutri pride one k njej na obisk. Mora je naglas rekla ja! Dorothea je iz torbe vzela list in svinčnik. Na list je narisala šolo nato puščico do njene hiše, nato do avtobusne postaje , do trgovin in do slaščičarne Kuku potem pa nazaj na avtobusno postajo. Mora je pogledala na uro. Ura je bila sedma zvečer. Dorothea in Mora sta se poslovile. In Dorothea je šla nazaj domov.

 

14. POGLAVJE

MORA  PRI DOROTHEI

Naslednji dan sta Mora in Dorothea takoj šle pogledat na oglasno desko. Na oglasni deski je pisalo, da imajo peti b naravoslovje, matematika, šport, gospodinstvo in likovno. Mora in Dorotheja sta k vsem štirim predmetom brez zamude in brez odmorov. Ker je bila ta kazen od ravnateljice. Pri likovni so učenci petega b mogli narisati učirejšni  dan. Mora in Dorothea sta narisali skoraj enako sliko,brez, da bi gledale drug drugi. Nato je sledilo kosilo in potem najboljši trenutek. Mora in Dorothea sta res šle do avtobusne postaje. Avtobus ju je odpeljal v mesto, tam sta šli v različne trgovine. Naprimer knjigarna, Merkator kupiti kar je naročila babica Gertruda... Potem sta se odpravile do male slaščičarne Kuku. Mora si je vzela košček čokoladne torte . Dorothea pa košček sadne torte. Ko, sta se hoteli vrniti na postajo sta videli v gozdu nekaj belega. Odločili sta se, da gresta pogledat kaj je to.

 

15. POGLAVJE

SKRIVNI  PROSTOR

Počasi sta hodili v gozd in bela pika je postajala vse večja na koncu  je tista bela pika postala velika bela jama. Mora in Dorothea sta počasi stopili v jamo. Na začetku je bila jama srhliva potem pa je postajala vedno bolj lepa. Bila je prekrasna jama Mora in Dorothea sta se  odločili, da bo to njun skrivni prostor. Mora je pogledala na uro. In avtobus bo prišel čez tri minute. V dveh minutah sta Mora in Dorothea že bili na avtobusni postaji. Odločili sta se, da bosta večkrat prišle k jami. Prišla sta dva avtobusa. Mora in Dorothea sta šli vsaka na en avtobus. In avtobusa sta šla vsak v svojo smer.

 

16. POGLAVJE

MORA IN NJEN NORI SPREHOD

Mora je prišla domov,tam jo je čakal Angelček. Objela ga je in se odločila, da gresta na sprehod. Šla se je preobleči in popila kozarec vode. Potem je šla teči Angelček je tekel pred njo. Tekla sta do konca gozda. Ampak tam je stal še drugi gozd. Bil je večji in temnejši. Angelček je stekel v gozd Mora je začudeno gledala gozd. Zbrala je pogum in šla v gozd. Gozd je bil star in napol zaraščen, Angelček jo je že čakal. Mora ga je objela in začudeno gledala gozd. Angelček je postal nemiren in začel tuliti. Mora ga je prijela za gobček. Takrat je zaslišala pok. In v drevo je postala  velika luknja. Mora je stekla Angelček pa pred njo. Tekla sta kolikor so ju nosile noge. In končno sta prišla nazaj v njuno okolico. To je bil za Moro naj bolj nori  sprehod na svetu.

 

17. POGLAVJE

ORIENTACIJA

bili v paru. Bonifacij je vsakemu paru dal kompas in zemljevid. Na  zemljevidu je bila samo ena točka. Bonifacij je že zdavnaj odšel. Pari so počasi odhajali. Mora in Dorothea sta počakali, da so vsi pari odšli. Potem sta šli k Mori domov, tam sta preučili zemljevid. Moro je bilo najbolj strah, ko bosta mogli iti v včerejšni gozd. Angelčka sta objeli in odšli, Angelček je hotel z njima. Mora pa tega ni dovolila. Najprej se je Angelček upiral potem pa je popustil. Mora in Dorothea sta počasi šli do slapa, nato pa v drugi gozd. Počasi sta hodili. Nato pa je Dorothea ugotovila, da sta se izgubili. Nista vedeli kako se vrniti. Usedli sta se na tla. Takrat je Mora poskočila in pokazala na drevo, ki je imel luknjo. Dorothea je začudeno pogledala. Mora ji je povedala o njenem norem sprehodu. Zdaj sta se orientirali in čez pet minut prišli na cilj. Tam so bili že vsi pari. Bonifacij je strogo pogledal Moro in Dorotheo, ker sta bili zadnji. Mora je rekla, da sta se izgubili. Bonifaciju to ni bilo všeč. Potem so imeli še razlago in pohvale. Bonifacij je pohvalil tudi Moro in Dorotheo. Tudi če sta bili zadnji sta našli pravo pot. Dorothea in Mora sta si pomežiknili.

 

18. POGLAVJE

NESREČA!

Bila je sobota. Dorothea je sedela na stolu in se dolgočasila. Odločila se je, da bo obiskala Moro. Čez pet minut je Dorothea že bila pri zidu . Videla je  Angelčka, ki se je sprehajal poklicala ga je Angelček je stekel k njej, objela ga je. Z Angelčkom se je Dorothea odpravila k Morini hiši. Mora je žalostno sedela pred hišo. Dorothea jo je vprašala zakaj je tako žalostna. Mora ji ni odgovorila žalostno je gledala v tla. Po petih minutah ji je Mora povedla, da mora iti v sirotišnico. Dorothea je najprej mislila, da se Mora laže .   Nato pa je ugotovila, da govori resnico. Dorothea je objela Moro in se poslovila. Potem pa je žalostna odšla. Po licih so ji tekle debele solze.

 

19. POGLAVJE

PRESENEČENJE

Dorothea je žalostno prišla do njene hiše. Pred hišo jo je čakala babica Gertruda. Videla je, da je Dorothea žalostna. Vprašala je Dorotheo zakaj je žalostna. Dorothea ji je povedala, da Mora  odhaja v sirotišnico. Babica je žalostno pogledala Dorotheo. Dorothea je žalostno šla v svojo sobo. Babica Gertruda je pomislila kako bi razveselila Dorotheo. Pobrskala je po predalu in iz predala vzela eno vstopnico za kino. Dorothea najprej ni hotela iti. Ampak si je premislila.

 

20. POGLAVJE

PRAVO PRIJATELJSTVO

Dorothea je prišla nazaj domov. Doma je pri mizi videla Moro. Presenečeno jo je pogledala. Babica Gertruda ji je povedala celo zgodbo kako je Moro posvojila. Dorothea je objela babico. Babica jima je podarila vsaki eno ogrlico. Na eni ogrlici je bil obesek na pol srca in na njem je pisalo best na drugi ogrlici je bil drugi obesek še druga polovica srca in na njej je pisalo frend. Če si obesek dal skupaj je bilo srce na katerem je pisalo  best frend. Zdaj Moro in Dorotheo ni mogel noben ločiti.

 

ZAKLJUČEK

Zdaj Mora in Dorothea živita skupaj z babico Gertrudo. Če pa smo koga izgubili in ni več med nami se ga spomnimo. Vedno je v naših srcih in bedi med nami noč in dan.