Glasovalna številka: P181

Neža Dolenc

DOGODIVŠČINE ČAROBNEGA MUCA

OŠ Solkan, POŠ Grgar

V majhni vasici v Zabrdu je živel čarobni muc po imenu Miško. Bil je rjav s tigrasto črnimi lisami, na tačkah je bil bel. Pri vratu je bil bel in imel je zelene oči. Njegova čarobna moč je bila, da je govoril z ostalimi živalmi. Ravno, ko se je odpravljal iskat ubogo pogrešano mater, ga je zalotil njegov brat Strelc, ki pa je bil bel z  rjavo glavo in z rjavim hrbtom,  njegove oči pa so bile zeleno rumene. Prosil ga je, če gre lahko z njim, da ne bo sam. Miško ga je pogledal, nato pa je pogledal v tla, saj ni vedel ali naj mu dovoli. Pa se odločil in mu dovolil. Odpravila sta se. Prečkala sta gozdove, pa sta se ustavila in si odpočila. Nekaj je zašumelo in sta se postavila na noge. Veje so pokale, listi šumeli… PUF, pred njiju skoči LISICA! Strelc je komaj še stal na nogah. Miško pa jo je čisto pogumno gledal. In kar na enkrat sta se začnela pogovarjati v lisičjem jeziku. Strelc pa je kar strmel v njiju. Ko sta končala pogovor, je šla lisica svojo pot. Miško je Strelcu razložil kaj sta govorila in povedal, mu je, da jo je vprašal, če je videla nujno mater. Strelc je predlagal, da gresta naprej, če želita najti ubogo mater, ki sta jo odnesla potepuška psa! Miško mu je prikimal. Odpravila sta se. Potovala sta dneve in noči. Strelc je rekel Miškotu, da je brezupno to iskanje,  saj sta šla že predaleč. Miško je vzdihni in prikimal. Na poti nazaj sta srečala staro prijateljico. Prosita sta jo za zavetje in za hrano. Dovolila jima je. Tam sta prespala eno noč. Zjutraj sta se najedla do sitega in odšla proti domu. Doma sta zagledala svojo mati. Začudila sta se in stekla k njej. Objela sta jo in jo čuvala do konca svojih dni.