Glasovalna številka: P188

Vesna Ambrožič, Pija Cimperman, Lana Janežič, Lea Leonora Laszlo, Manca Virant

SAMO - ROG

OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, DE Adamičeva

 

V čarobni deželi samorogov je živel samorog, ki je izgubil rog. Ko samorog izgubi rog, v trenutku postane Samo.

Samo je bil zelo žalosten, saj je z izgubljenim rogom izgubil tudi vso svojo čarobno moč, ki jo je nosil skrito ravno v rogu. V njegovi vasi so se vsi norčevali iz njega, saj brez roga enostavno ni bil več samorog. Izgubil je svojega edinega prijatelja, in sicer njegov rog.

Odšel je po svetu, da bi poiskal svoj rog. Dolgo je hodil in pregledal vsak kotiček, a ga nikjer ni našel. Za tretjo goro je srečal zebro. Pristopil je k njej in jo vprašal: “Si mogoče videla moj rog? Izgubil sem ga ali pa mi ga je nekdo ukradel. Veš, moj rog ima čarobno moč!”

“Ali res? In kaj boš zdaj, če nimaš več čarobne moči?” ga je vprašala zebra. Žalostno je zajokal. Zebri, ki je bila zelo dobrega srca, se je zasmilil. “Pri vseh mojih lisah obljubim, da ti bom pomagala in ga bova skupaj poiskala,” ga je tolažila. Skupaj sta iskala rog in prišla do sedme gore, kjer sta srečala divjega konja. “Kam se vama pa tako mudi? Od tukaj naprej je vse ledeno in nihče ne ve, zakaj je tako,” ju je modro ogovoril. Divji konj je bil moder konj, zato jima je svetoval, naj poiščeta mati Naravo. Še več, odločil se je, da bo šel z njima na težko ledeno pot. Vsi skupaj so previdno gazili po snegu in ledu ter iskali mati Naravo. Za deveto goro, ko so že skoraj obupali, jih je ogovoril mil in tih glas: “Prijatelji moji, kaj pa iščete?” Zebra in konj sta hitela razlagati, kaj vse se je pripetilo, Samo pa je vse bolj žalosten opazoval dogajanje. “Zdaj razumem, zakaj se v deželi za sedmo goro dogajajo čudne reči. Zlobna sestra Ledenka je verjetno ukradla tvoj rog. Z njegovo čarobno močjo je povzročila pravo zmedo,” je razložila mati Narava. “In kaj naj zdaj? Kako naj pomagam, če sem brez roga in brez čarobne moči?” je žalostno vprašal Samo. Mati Narava mu je odgovorila: “Našel boš rešitev!”

Žalostno so se Samo, zebra in divji konj vračali proti domu, ko se je Samo na ledu spotaknil in zdrsnil naravnost v jamo. Zebra in konj sta mu pomagala zlesti iz jame in po temeljitem pregledu, ali je z njim vse v redu, so se vsi skupaj ulegli in trudno zaspali. Sredi noči se je Samo zbudil. Pogledal je okoli sebe in rekel: “Nisem izgubil čarobne moči, izgubil sem samo rog. Še nikoli nisem imel pravih prijateljev, ki ti priskočijo na pomoč, ko jih potrebuješ. To je čarobna moč. Ko sem imel rog, sem vse težave vedno reševal sam, zdaj pa imam prijatelje.” Vesel in srečen, da je našel rešitev, je nazaj zaspal. Zjutraj se je Samo zbudil z rogom. Uničil je urok zlobne Ledenke, ki je mislila, da bo samoroga ukanila. Led v deželi za sedmo goro se je stalil in Ledenka ima od takrat svojo moč spet le pozimi.

Našemu Samu je njegov rog sicer všeč, a za prijatelje kljub vsemu še vedno ostaja le Samo.