Glasovalna številka: P198

Noah Ganzitti

TRI ČAROBNA DREVESA

OŠ Loče, PŠ Jernej

 

Nekoč, pred davnimi, davnimi časi so za devetimi gorami in sedmimi vodami živeli trije bratje. Tem fantičem je bilo ime Franci, Andraž in Luka. Najstarejši brat je bil Franci, srednji Andraž in najmlajši Luka. Bili so razposajeni, nagajivi, počeli so več neumnosti, kot si jih sploh lahko zamislite. Oče in mama sta z njimi imela križe in težave in ko so ušpičili kakšno lumparijo, so že izginili kot kafra.

Tako so nekega jutra brž pobegnili in ko so mislili, da so že na varnem, so na gozdni cesti našli vsak po tri želode. Vendar niso znali prešteti, koliko želodov imajo skupaj in vsak zase. Mimo je prišla deklica in rekla: »Dobro me poslušajte. Vsak ima po tri želode. Posadite jih in negujte  in videli boste, kaj bo zraslo iz njih. Če boste storili kot sem vam rekla, se bo zgodil čudež. « Fantje so jo ubogali, bili radovedni in posajeno pridno zalivali. Čez čas so zrasla tri drevesa, od vsakega brata le eno drevo. Fantiči so rasli in tudi drevesa so zrasla v velike hraste. Francijev je bil največji, Andražev srednje velik in Lukov najmanjši. Ko so fantiči rasli in se starali, so še vedno prihajali k drevesom. Ko jim je bilo lepo, so plezali po njih, se zibali na vejah in opazovali gnezda ptic, ki so si zgradila dom. Včasih pa so z žalostjo v očeh le pristopili vsak k svojemu hrastu in ga močno, močno objeli. Drevesa so začutila njihovo dobroto in skrb in tako dala vsakemu zdaj že moškemu po tri želode. Šepetaje so jim svetovala, da jih pojedo. Ko so Franci, Andraž in Luka pojedli želode, so ugotovili, da so se za tri leta pomladili. Franci je rekel: »O, kako sem mlad.« Andraž je vzkliknil: »Še bolj sem se pomladil.« Luka, ki je bil najmlajši brat, pa se je seveda najbolj pomladil. Ugotovili so, da je deklica, ki jim je svetovala posaditi želode, pravzaprav bila čarobna gozdna vila, ki jim je prinesla srečo in tudi mladost in veselje, ki so ga imeli, ko so čas preživljali z drevesi.

Vsak je dobil tri možnosti in s trudom, ljubeznijo in vztrajnostjo je vsakemu uspelo vzgojiti drevo, močan in mogočen hrast, ki jim je tudi na stara leta prinesel veselje. In tako je še danes, trud in ne obup, ljubezen in ne sovraštvo, vztrajnost in ne opuščanje mlade fantiče nagajivčke ob pomoči čarobne matere narave spremenijo v močne in mogočne junake.