Glasovalna številka: P214

Hana Reberšak

ZLATA SKRINJICA

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

 

Nekoč je živela princesa Lizabeta. Imela je krilatega konja. Živela je v prekrasnem gradu.

Nekega dne ji je oče naročil, naj gre v sosednji grad po zlato skrinjo. Vzela je krilatega konja in se odpravila.

Ko je prispela do gradu, so ji zažarele oči, saj je bil grad lepši od njenega. Zagledala je čudovitega princa, ki je živel v njem. Ampak ni zavlačevala, saj je vedela, da ne sme, ker jo bo oče drugače kaznoval. Hitro je stopila v grad in začela iskati skrinjico. Skrinjica je naredila vse, kar si si želel, samo reči si moral: «Skrinjica zlata, to naredi, kar ti rečem, zdaj!«. Ko si hotel, naj neha, si rekel: »Skrinjica, ne delaj več in v kot se spravi!«.

Ko je tavala po gradu, je kar naenkrat na bližnji polici zagledala skrinjico. Zgrabila jo je in jo spravila v žep. Stekla je iz gradu, vzela krilatega konja in se hitro odpravila domov. Ko je prispela domov, je očetu vse povedala. Tudi o princu. Zaupala mu je, da bi se želela z njim poročiti. Oče ji je dovolil. Princesa je poskočila od veselja.

Čez sedem dni sta imela poroko, ki je trajalo dolgo časa. Jedli so in pili, dokler se je dalo. Princ in princesa pa sta živela srečno do konca svojih dni.