Glasovalna številka: P220

Žana Primic

O DEČKU, KI JE PISAL PRAVLJICE

OŠ Šmartno pri Litiji

 

Nekoč je za devetimi gorami in devetimi vodami živel deček, ki je rad pisal pravljice. Očeta in mame ni imel, na svetu je živel čisto sam. Njegov dom je bila sirotišnica zlobne gospe.

Nekoč se je odločil, da bo pobegnil iz sirotišnice. Skočil je skozi okno, preplezal ograjo in že je bil na prostosti.

»Le kam naj grem najprej? Na Hrvaško, v Italijo ali na Madžarsko?« je razmišljal in se na koncu odločil, da bo hodil kar po Sloveniji.

Ko je tako hodil po prelepi pokrajini, je nenadoma nekaj zagledal na cesti.

»Je kdo tukaj?« je zavpil deček. Zaslišali so se čudni zvoki. Prikazal se je mož, ki je živel na cesti. Dečka je povprašal, če ima kaj kruha in deček je snel z ramen nahrbtnik in mu ponudil cel hlebec kruha.

»O, fantek, kako si prijazen! Kaj naj ti dam v zahvalo? Nič drugega nimam kot nalivnik, ki sem ga našel na poti. Podarjam ti ga,« je rekel mož in mu izročil preprost črn nalivnik. Deček se mu je zahvalil in odšel naprej.

Srečal je staro gospo, ki je poskušala prečkati cesto. Prijel jo je za roko in jo varno pospremil na drugo stran ceste. Zahvalila se mu je in mu podarila zvezek, katerega naslovnica je bila porisana z naravo. Zvezek je bil dečku všeč.

Šel je v trgovino. Pri policah z igračami je bila mlada družina. Ogledovali so igrače, vendar jih niso mogli kupiti, saj niso imeli denarja Otroci so bili žalostni. Deček je kupil avtomobilček in ga podaril malemu fantku. V zahvalo so mu dali brisalec črnila.

»Hej, stoj, ti paglavec!« je deček zaslišal glas za seboj, ko je odhajal iz trgovine. Kmalu je zvezan z vrvjo ležal na tleh. Ker je pobegnil iz sirotišnice, so za njim poslali policiste in policist, ki ga je našel, ga je zvezal.

Odpeljali so ga nazaj v sirotišnico. Ob vhodu je deček zagledal znanega gospoda, svojega vzornika, pisatelja. Deček se ga je razveselil. Še bolj vesel pa je bil, ko je slišal, da ga želi gospod posvojiti. In tako se je tudi zgodilo.

Od tedaj naprej je deček srečno živel s pisateljem. Z brezdomčevim nalivnikom je začel v podarjeni zvezek pisati najlepše zgodbe. Če se je slučajno zmotil, je uporabil brisalec črnila in odpravil drobne napake. S pisateljem sta srečno živela in napisala veliko čudovitih pravljic.