Grdavž Matevž je bil na celem svetu
najbolj žalosten.
Nosil je strgano obleko, blatne
čevlje, luknjast klobuk. Bil je ves umazan, zato so
klicali Grdavž.
Zaželel si je, da bi imel nova
oblačila in obutev.
Nekega dne je prišel v mesto, ampak
vse trgovine so bile zaprte, ker je bila noč.
Počakal je pred vrati. Ko se je odprla trgovina, si
je izbral nove bele čevlje s črno kapico, modre
nogavice, pikčasto kravato, karirasto srajco, lepe
rumene naramnice, kratek rdeč suknjič, vijoličen
šal, zelene hlače dopetače in roza nočno
čepico.
Ko se je pogledal v ogledalo, je
postal zelo srečen. »O, kako sem lep! Sem najsrečnejši
Grdavž na svetu!« je ponosno dejal.
Namenil se je domov in nekaj zaslišal.
Na pločniku je stal volk in jokal.
»Zakaj jokaš?« ga je vprašal
Grdavž .
Zgubil sem babičino nočno čepico.
Ker je bil Grdavž prijazen, mu je dal čepico.
Volk se je zahvalil in odšel.
Grdavž je šel naprej proti domu.
Nasproti je pritekel zajček in milo prosil: »Moje
male zajčke zebe. Ti veš, kje bi lahko dobil odejo?
»
»Seveda, je odgovoril Grdavž in
si snel šal. Zajček je bil zelo srečen. Zahvalil
se mu je in stekel proti domu.
Grdavž je prišel do ribnika. Tam je
na lokvanju počivala žaba in tarnala. »Zakaj
si tako žalostna?« jo je vprašal Grdavž.
»Poglej, zlomila sem si krak in zdaj
ne morem skakati z lokvanja na lokvanj!« je
žalostno odgovorila.
»Nikar ne bodi žalostna, dal ti bom
svoje naramnice, da se boš z njimi lahko izstrelila
na drug lokvanj.« Snel si je naramnice in žabi
pokazal, kako naj napne elastiko, da bo lahko
skakala. Žaba se je zahvalila in skočila na
sosednji lokvanj.
Šel je naprej in zagledal cirkuški
šotor iz katerega se je valil gost črn dim. Pred
šotorom je sedel klovn v pižami. Bil je zelo
žalosten. »Zakaj si žalosten?« ga je vprašal
Grdavž.
»Ker nimam več smešnih oblačil.
Zgorela so mi v požaru.«
»Kakšne čevlje si imel?«
»Bele s črno kapico.«
Grdavž se je sezul.
»Kakšne hlače si imel?«
»Zelene hlače dopetače.«
Grdavž si je slekel hlače.
»Kakšno srajco si imel?«
»Karirasto.«
Grdavž si je slekel srajco.
»Kakšno kravato si imel?«
»Pikčasto.«
Grdavž si je snel kravato.
»Kakšen suknjič si imel?«
»Kratek rdeč suknjič.«
Grdavž si je slekel suknjič.
»Kakšne nogavice si imel?«
»Modre.«
Grdavž si je sezul nogavice.
Ko je klovn oblekel Grdavževa
oblačila, je postal najsrečnejši klovn na
svetu.
Grdavž je ponovno postal žalosten.
Bil je brez vseh oblačil. Mimo je prišel čarovnik.
Vprašal ga je: »Zakaj si tako
žalosten?«
»Ker nimam oblačil.«
»Kakšna si pa imel?«
»Kupil sem si nove bele čevlje s
črno kapico, modre nogavice, pikčasto kravato,
karirasto srajco, lepe rumene naramnice, kratek rdeč
suknjič, vijoličen šal, zelene hlače dopetače
in roza nočno čepico.
Čarovnik je v roke vzel čarovniško
palico in čarovniški klobuk in izrekel čarovniške
besede: »Abra kadabra, min sala bum,
Grdavž naj bo tako oblečen, da bo
srečen.«
Pred njim je stal Grdavž v blatnih
čevljih, strgani obleki in luknjastim klobukom.
Čarovnik se je popraskal po glavi.
»Oprosti , zmotil sem se!« Še
enkrat je dvignil čarovniško palico in z njo
zaokrožil nad klobukom: »Abra kadabra, min sala
bum,
Grdavž naj bo v novih oblačilih
oblečen, da postal bo najbolj srečen.
Ko se je Grdavž pogledal v ogledalo,
je zagledal kariraste čevlje, pikčaste nogavice,
rumeno kravato, rdeče hlače dopetače, zelen
suknjič, modre nararmnice, bel šal, vijolično
čepico in roza srajco.
Postal je najsrečnejši Grdavž na
svetu.
