Glasovalna številka: P248

Lana Bajc

DUHEC PUHEC NAJDE PRIJATELJA

OŠ Sostro

 

Nekoč je sredi gozda živel Duhec Puhec. Tam je bila jasa in na njej majhna hiška. Duhec je bil sam in si je želel poiskati prijatelja. Hodil je po gozdu. Srečal je zajčka in ga vprašal, če bi bil njegov prijatelj. Zajček je rekel, ja, če mi pomagaš nabrati korenje. Duhec mu je pomagal in postala sta prijatelja. Duhec je vsak dan prišel zajčku pomagat nabirat korenje. Duhec ni bil več žalosten in osamljen, ker je imel prijatelja.

Nekega dne sta šla na morje, da se odpočijeta in si ogrejeta telo, saj je na morju ves čas sijalo sonce. Ko sta prišla čez en mesec domov, sta zagledala podrto hiško. Zato sta se odločila, da si bosta zgradila novo hiško. Med gradnjo nove hiške pa sta ves čas razmišljala in ugotavljala, kdo jima je hiško podrl. Spraševala sta vse živali, ki so prišle mimo njiju. Po nekaj dneh sta ugotovila, da jima je volk podrl hiško. Ko sta prišla do njega, je rekel, da jo je podrl po nesreči, ko je bežal pred medvedom. Duhec Puhec in zajček sta mu oprostila. Ker je bilo volku hudo, je predlagal, da jima pomaga zgraditi hiško do konca. Zgradili so najlepšo hišo v gozdu, z ogromnim korenčkovim vrtom in trdno ograjo.