Glasovalna številka: P265
Staša Mrčinko
DVA ZMAJA
OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Živela sta dva zmaja ter deček in deklica. Naveličali so se živeti v jami, zato so odšli po naši Sloveniji iskat nov dom in predvsem zanimivosti.
Najprej so šli na Ptuj, kajti bil je čas pustovanja. Videli so najrazličnejše maske. A ker so bili tu tudi kurenti, so Anja, Miha in dva zmaja odleteli naprej v Maribor. Tam so videli staro vinsko trto. Dva zmaja sta menila, da je v Mariboru preveč ljudi. Tedaj so zagledali čarobnega zajca, ki jim je dejal, naj mu iz Prekmurja prinesejo kos gibanice.
Tako so šli v Prekmurje. Ko so že bili v Prekmurju, so si ga tudi ogledali. Zagledali so kočo in se spustili na tla. Anja in Miha sta vstopila. Ker pa ta koča ni bila navadna koča, je Miha takoj opazil, da se je koča začela dvigati vse višje v nebo. V koči je bila le starka, ki je v roki držala sveže pečeno gibanico. Anja je starko prosila za kos, a ta je planila nanju. Miha je opazil, da nesramna starka okoli vratu nosi amulet. Strgal ji ga je z vratu in starka se je spremenila v prijazno vilo. Vila se je zahvalila in jima v zahvalo podarila kos gibanice. Hiša se je spustila na tla.
Miha in Anja sta zajahala zmaja in odleteli so nazaj v Maribor. Čarobnemu zajcu so dali kos gibanice in že so hiteli naprej.
Pot jih je vodila naprej na Koroško. Ko so pristali, so ugotovili, da so v Črni na Koroškem. Zmaja sta videla, da je na gori narisan kralj Matjaž. Odkrili so skrivni prehod, ki jih je vodil v goro. Ko so bili vsi štirje notri, so zagledali spečega kralja Matjaža. Niso ga hoteli buditi in tako so se odpravili naprej. Tako so prišli ven in videli, da je že pozno. Zato so legli in zaspali. Ko so se zjutraj zbudili, so pred sabo zagledali vilo iz Prekmurja. Zmajema je okoli vratu zavezala rdeča amuleta. Povedala je, da ko bodo prispeli na cilj, bo zmajema, Anji in Mihu izpolnila vsakemu po eno željo.
No, tako so šli. Leteli so čez Dolenjsko, vendar so se preveč bali mogočne čarovnice. Pristali so na našem prelepem Triglavu. Tam so videli Aljažev stolp. Zmaja sta strmela v daljavo. Anjo je zanimalo, zakaj tako strmita in opazila je morje. Mihu je zaklicala, naj takoj krenejo na pot, kajti opazila je Primorsko. Odleteli so. Leteli so zelo dolgo, a se je izplačalo.
Prispeli so v Piran. Bili so očarani nad njegovimi lepotami. Bilo je kot v pravljici. Ampak to je resničnost. Bili so na enem najbolj poznanih krajev – Tartinijevem trgu. Zmaj in Miha sta šla na pomol, da bi se zazrla v svoj odsev, ko nenadoma iz vode skoči zlata ribica. Mihu naroči, naj ji iz vode prinese biser in izpolnila mu bo željo. Miha je pogumno skočil v vodo in školjki z vso silo iztrgal biser iz njene notranjosti. Hitro je zaplaval na površje in ribi pomolil biser. Riba je držala obljubo in mu izpolnila željo.
Zaželel si je, da bi lahko v miru kosili. Anja je vsa vesela poskakovala. Končno so se lahko do sitega najedli. Ko so vse pojedli, so krenili na pot v Ljubljano. Na poti so pomahali človeški ribici, ki prebiva v Postojnski jami. Po dolgem potovanju so le prispeli. Vsi očarani nad prelepim mestom gredo naprej. Vidijo živalski vrt, grad, tržnico in veliko drugega. Anja in Miha sta bila zelo zadovoljna z okolico. Po dolgem potovanju so se vsi štirje naučili, da so lahko hvaležni, ker živijo v tako lepi deželi.
In ker Anja ni pozabila na amuleta, sta si z Mihom skupaj zaželela, da bi pred njima stala majhna lesena hiška. Od zmajev sta se težko poslovila.
Zmaja sta obrnila hrbta in odletela. Pristala sta na mostu in začudena nad lepotami sta si zaželela, da okamenita in se nikoli ne premakneta.
Od takrat naprej se ta most imenuje Zmajski most. Tako lahko zdaj Anja in Miha kadarkoli obiščeta svoja prijatelja in se spominjata dogodivščin, ki so jih skupaj preživeli.
