Glasovalna številka: P272

Klara Matkovič

DINOZAVER LARO

OŠ Martina Krpana

 

Nekje daleč, daleč stran se je širila puščava. Sredi te puščave se je dvigalo skalovje. In sredi skalovja je bila črna votlina. V tej votlini  je živel dinozaver Laro. Ta Laro ni bil kar tako, saj je bil nekaj posebnega. Na vsaki strani glave je imel po tri očesa ter dva roga. A ne samo to. Imel je kar osem nog! Bil je zelo prijazen in dobrosrčen, vendar se je ostalim dinozavrom zdel nemogoč. Zato so se mu kar naprej posmehovali . Norčevanje je Laro težko prenašal. Stiskalo ga je pri ogromnem dinozaverskem srcu in ob takih priložnostih se je odvlekel v votlino ter žaloval. Kako močno si je takrat želel, da bi bil tak, kot ostali! Nekoč, ko pred votlino ni bilo nikogar , je odšel daleč, daleč na rob puščave k drobnemu potočku in sedel na breg. Tu ga znanci ne bodo našli. Kar nenadoma pa mimo prileti mali ptičozaver ter krikne:«Joj, kakšna spaka pa si! Saj imaš preveč oči in nog!«

Lara je spet zabolelo. A spoznal je, da ne more pobegniti pred samim seboj. Odločil se je, da se ne bo več vznemirjal zaradi svoje zunanjosti in se potolažen vrnil v votlino.Takrat pa izpred vhoda zasliši: »Halo! Je kdo doma?« »Ja, jaz sem,«odvrne Laro in radovedno hiti gledat obiskovalca. Pod skalnim obokom  je stal mali zmajček, ki se je Lara hudo ustrašil.

»Nikar se me ne boj, no,«ga je spodbujal Laro. »Sem čisto prijazen, resda nekoliko drugačen  dinozaver. Kdo si pa ti?«

»Zmajček Kljer.«

»Kaj pa iščeš v tej neprijazni puščavi,«zanima Lara.

»Iščem dom. Je morda pri tebi še kaj prostora?«

»Seveda,«se razveseli Laro,«kar ostani pri meni!«

Kljer in Laro sta kmalu postala najboljša prijatelja. Tudi če si malo drugačen, te ima tvoj prijatelj neizmerno rad.