Glasovalna številka: P273

Sara Ranfl

PRAVLJICA O PTIČKU

OŠ Martina Krpana

 

Zgodaj zjutraj je na veji jablane sedel ptiček po imenu Čivko. Bil je dobre volje in je glasno žvrgolel, da odhaja v gozd . Lisica ga je slišala in mu na skrivaj sledila. Ptiček ni vedel, da mu grozi nevarnost.

Tako sta se lisica in ptiček srečala globoko v gozdu in lisica je ptička prijazno pozdravila: » Dober dan, boter ptiček«. Čivko je prijazno odzdravil: » Dober dan!«

»Kaj si rekel? Strašansko slabo slišim. Prosim, pridi bližje, dragi ptiček,« je rekla lisica.  »Zakaj?« je začudeno vprašal ptiček. » Ker tako slabo slišim in bi rada slišala tvoje žvrgolenje.« Ptiček je želel biti prijazen in se je približal lisičinim ušesom. Lisica pa ga je zgrabila s svojimi tacami in vzkliknila: »Slastna večerja boš!«. Pospravila ga je v vrečo, ki jo je imela s seboj. Toda na ptičkovo srečo je imela vreča luknjo in ptiček se je rešil in prestrašeno priletel do prijatelja medveda. Medveda še pozdravit ni utegnil, tako je bil prestrašen in je začivkal: » Skoraj bi me lisica snedla«. Medved mu je rekel: » Pojdi po prijatelja zajca, skupaj se česa domislimo.« Ptiček je povedal zajcu, kaj se mu je pripetilo in zajec mu je odgovoril, da bi bil zadnjič tudi on skoraj lisičina pečenka.

» Kaj, tudi ti?« se je čudil ptiček.

 Ko so se dobili z medvedom, so se odločili, da potrebujejo dodatne moči. Zato je medved stopil do prijateljice srnice, zajček po račko, ptiček pa do prijateljice miške. Vsi skupaj zbrani so ugotovili  da so vsi razen medveda že okusili lisičino vrečo in da so imeli veliko srečo, da so ušli lisičinim zobem.  Sklenili so, da tatico zaprejo v kletko, ki so jo naredili iz lesa. Dolgo so jo tesali in naposled so jo nastavili pred lisičin brlog. Ko je zjutraj vstala je padla direktno v past. Medved pa je kletko vzel in jo odnesel v živalski vrt, tistega pod Rožnikom, kjer zvitorepko še danes lahko vidite.