Glasovalna številka: P276

Vid Šlibar

SOSEDOV REKSI

OŠ Bistrica, PŠ Kovor

 

Nekoč, pred davnimi časi, je živel deček, ki si je zelo želel imeti psa. Bratcev in sestric ni imel, pri sosedu pa so imeli velikega psa, z imenom Reksi.

Nekega dne je mama dečka poslala po divji kostanj za čudežno zdravilo. Rekla mu je, naj se vrne pred nočjo. Ampak, deček je ni kaj dosti poslušal, kar odšel je. Ko je imel v košari kostanja že veliko, si je rekel, da ga z lahkoto nabere še več.

Splezal je na drevo. Spodrsnilo mu je. Padel je na tla in izgledal kot mrtev, ko je mirno ležal na tleh. Zbudil ga je sosedov pes, ko ga je poklical po imenu in obliznil po roki.

Mama se je spraševala, kje deček hodi toliko časa. Očka je poslala ponj. Očka je takoj vedel, pod katerim kostanjem mora iskati. Ko je videl dečka na tleh, je Reksija pobožal in ga prosil, naj se malo odmakne. Reksi pa je še vedno lizal dečkovo roko.

Ko je deček odprl oči, ga je očka vprašal, če ve, kdo ga je zbudil. Deček ni vedel. Ko sta odšla domov, ga je mama vprašala, zakaj je tako umazan. Deček ji je povedal, da je padel in pomežiknil očetu.

Mama je rekla, da danes ne bom kuhala kostanja, saj je že zelo pozno. Očka je predlagal, da naj za večerjo vsem skuha gres. Kostanj je mama skuhala šele naslednji dan, in še naslednji, toliko ga je bilo.

Po večerji je šel deček na skrivaj k sosedovemu Reksiju in ga objel kot starega prijatelja. Ko mu je rekel hvala, mu je Reksi odgovoril: »Pa še kdaj!« Nato pa glasno zalajal.