Glasovalna številka: P292

Eva Hafner

POD DREVESNIMI KROŠNJAMI

OŠ Bistrica, PŠ Kovor

 

Nekoč je živela lepa princesa, ki je lepo skrbela za rastline v gozdu, na vrtu in na polju. A vse to je delala na skrivaj, ker je bil kralj vedno bolj prepričan, da hodi k nekemu princu. Kraljična pa je v resnici odhajala k čarobnemu konju. Ta konj je začaral ljudi, da se niso jezili. Princesa je poznala njegovo moč in je vsak dan vzela malo njegove čarovnije.

Kralj je nekega dne videl, da se njegova hči pogovarja s konjem, videl je tudi, da ji je dal nekaj bleščečega. Takoj je poslal stražarje in jim rekel: »Malo poglejte, potem pa takoj zaprite in ubijte konja, mojo hči pa pripeljite domov! In to takoj!« »Razumemo!« so rekli stražarji in takoj šli. Našli so samo princeso, konja pa ne. Odpeljali so jo h kralju. Kralj je vpil na hčerko: »Kje si bila?!« Odgovorila mu je, da je zalivala rože. »Kaj pa je bila tista žival?« je nadaljeval kralj. »Aja, misliš konja.« je rekla hči. »Kako ji je bilo ime? Bambi, kaj?« Princesa mu je odgovorila: »Ja, Bambi.« Po premisleku pa nadaljevala: »Čakaj, čakaj! Hotel si ubiti mojega prijatelja!« Kralja je zanimalo koliko časa sta že prijatelja, princesa pa ni razumela zakaj naj bi bilo to narobe: »V vseh letih najinega prijateljstva se nisva nikoli sprla.«

Kralja je zanimalo o prahu: »Zakaj in kdo ti je dal tisti bleščeč prah?« »To mi je dal Bambi zate. To je poseben prah, ki te pomladi.« mu je odgovorila. »O, to pa je presenečenje. To je čudovito!«

Kralj se ni več jezil, počutil se je mlajšega, spet je lahko skakal, tekel, se smejal. Princesa pa je lahko po mili volji hodila ven in srečno so živeli do konca svojih dni.