Glasovalna številka: P297

Elena Gaberšček

IZPOLNJENA ŽELJA

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

 

Nekoč  sta živela mož in zena. Imela sta se zelo rada. Skrbela sta drug za drugega in si pomagala. Kljub tem pa njuna sreča ni bila popolna.  Zelo sta si želela imeti otroka.  Bila sta žalostna, ker se jima zelja ni in ni izpolnila.

Nekega dne je zena odšla k vodnjaku. Med potjo je premišljevala, kako bi se lahko osrečila svojega moža. Vsak dan ji je podaril rože in ji povedal, da jo ima rad. Ko je zajemala vodo, se je po nesreči spotaknila. Padla je v vodnjak. Padala je dolgo.

Naenkrat se je znašla na travniku. Travnik je bil velik. Na njem je bilo polno dišečega cvetja. Ležala je na tleh in vdihovala nežne vonjave. Usedla se je.  Ni vedela, kje je. Gledala je okrog in okrog. Opazila ni nič poznanega. Nenadoma je zagledala hišo. Po ozki potki je stopila proti njej. Hiša je bila majhna. Bila je bela z rdečo streho in zelenimi okni. Na policah so bile cvetoče lončnice. Ker so bila vrata odprta, je vstopila. V svetli sobi je zagledala lepo deklico. Deklico  je pometala. Pri tem si je tiho prepevala žalostno pesem. Zena ji je prisluhnila. Ko je prenehala s petjem, jo je deklica opazila. Zena jo je vprašala, kje je. Deklica ji je odgovorila, da je v Zelandiji. Ženo je zanimalo, zakaj je deklica pela tako žalostno pesem.  Rekla ji je, da je žalostna, ker je tako osamljena. Svojih staršev ni nikoli poznala, ker sta ji umrla, ko je bila se majhna. Zanjo je skrbela prijazna soseda, ki pa je bila tudi v letih in je že umrla. Zena jo je pozorno poslušala. Ker se je deklici zdela zena dobrega srca, jo je povabila, naj ostane nekaj časa pri njej.  Ker je bila tudi ženi deklica všeč, je ostala. Veliko sta se pogovarjali in si pripovedovali zgodbe in dogodivščine, ki sta jih doživeli. Hodili sta v gozd. Nabirali sta slastne jagode in dišeče maline.

Zena je vsak dan pogosteje mislila na svojega osamljenega moža. V sanjah je videla, kako jo je žalosten in joče za njo. O svojih skrbeh je povedala deklici.  Deklica jo je tolažila in premišljevala, kaj naj naredi, da bi osrečila dobro ženo in da tudi sama ne bi ostala osamljena. Zena jo je prosila, če bi sla z njo  domov.  Deklica je bila tega povabila zelo vesela. V torbo je zložila svoje najbolj dragocene stvari. Odpravili sta se do travnika, kamor je zena padla v Zelandijo.  Nenadoma se je prikazal v njuni bližini velik metulj, ki ju je odnesel skozi vodnjak. Pristal je pred hišo žene. Zena je stekla v hišo, da vidi, kje je mož.  Mož je sedel za mizo in si z rokami žalostno podpiral glavo. Ko je zaslišal ropot, je pogledal, kaj sliši in zagledal ženo. Zelo se je je razveselil. Skočil je pokonci in zena se mu je vrgla v objem. Povedala mu je, da mu bo izpolnila njegovo največjo zeljo. Pripeljala jima je hčerko, ki je lepa in zelo dobra. Predstavila mu je deklico. Bil jo je zelo vesel. Skupaj so srečno živeli se veliko let.