Glasovalna številka: P314

Hana Tomažinčič

ZGODBA O VILI

OŠ n.h. Maksa Pečarja Črnuče

Nekoč je živela vila Liza,  ki je zelo rada čarala. Čarala je ves dan. Vsako jutro je zgodaj vstala, da je šla vadit čaranje. Potem pa je sledil sprehod. 

Tam je vedno srečala vilo Bibi. Nekoč jo je Bibi vprašala: »Ali veste kje je trgovina z igračami?«

» Ja, seveda tamle zadaj.« ji je odgovorila Liza.

» Hvala!« se je prijazno zahvalila Bibi.

» Ni za kaj,« je odvrnila Liza in se počasi obrnila proti domu. 

Ko je prišla domov, je pojedla kosilo in šla spet na sprehod. Bila je začudena, ker Bibi ni bilo. Šla jo je iskat, a je ni našla. Nekaj časa je še čakala, nato pa je morala iti domov. Pojedla je večerjo. Nič, se bova pa jutri videli, je rekla sama pri sebi. Šla je spat.

Zjutraj je šla po zajtrku spet na sprehod, kot vsak dan. O,  srečala je Bibi! Postali sta prijateljici. Zmenili sta se, da se prav vsak  dan dobita na istem mestu.

Naslednjega dne jo je vila Bibi res čakala tam. Skupaj sta nadaljevali pot.  Srečali sta medveda. Prestrašili sta se in hitro stekli proti  domu, a sta se izgubili. Nabrali sta palice in zakurili ogenj, da ju ne bi zeblo. Postavili sta šotor in se ulegli.

Ko sta se zbudili, sta začeli iskati pot domov. Dolgo časa sta tavali po gozdu. Ko sta končno našli dom, sta bili srečni, da se nista še bolj izgubili. Bilo je zelo pozno, zato sta si  želeli samo še leči v posteljo. V trenutku sta  zaspali.

Ko sta se zjutraj spet dobili na istem mestu, sta sklenili, da ne bosta šli več tako globoko v gozd.

Ena nevarna dogodivščina je bila čisto dovolj.