Glasovalna številka: P321

Manca Praprotnik

DEKLICA, KI SI JE ŽELELA KONJA

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, PŠ Mošnje

 

Nekoč je ne obrobju mesta živela deklica, ki je imela zelo rada živali. Živela je na zelo majhnem posestvu, kjer je lahko skrbela le za pujsa, čeprav si je želela več živali. Veliko časa sta preživela skupaj, zato je imela pujska zelo rada.

Nekega dne je šla v trgovino in srečala polno ljudi s konji in prav konja si je že dolgo časa želela tudi sama. V mestu je bil sejem in ker ni imela dovolj denarja, da bi si kupila še konja, se je deklica odločila, da bo prodala pujsa. Bila je zelo žalostna, vendar si je konja res želela. Pujsa je res prodala, da si je z denarjem lahko kupila konja. S konjem je nato odjezdila domov. Bila je tako vesela, da je konja jahala vsak dan, konj pa se je iz dneva v dan bolj trudil, da bi deklico razveselil. Nekega dne je konj hudo zbolel. Deklica je šla v knjižnico in v knjigi prebrala, da obstaja prav posebno zdravilno jabolko, ki raste le enkrat na leto v mesecu avgustu. Minil je julij in končno je prišel avgust. Deklica se je najprej odpravila na travnik. Na travniku je ležala ptica, ki si je poškodovala krilo in ni mogla leteti. Nato se je odločila, da ji bo pomagala. Odšla je domov in jo imela pri sebi cel teden in skrbela zanjo. Hranila jo je in ji oskrbela rano. Ko je bila ptica ozdravljena, jo je spustila ven. Deklica je nadaljevala svojo pot, da bi našla zdravilno jabolko. Ko je prišla do gozda, je videla lisico, ki je imela poškodovano taco in tudi njo odnesla domov. Skrbela je zanjo in njeno taco. Ko pa je lisica okrevala, je odtekla v gozd. Deklica pa je odšla naprej, da bi lahko čim prej pomagala bolnemu konju. Šla je še na zadnje mesto, kjer bi lahko bilo jabolko. Zadnje mesto pa je bil visok hrib. Ko je prišla na hrib, je na vrhu zagledala le eno samcato jablano, na jablani je bilo le eno jabolko. Deklica je urno pograbila jabolko in hitro stekla domov. Ko je prišla do hiše, je videla konja, ki je bil ves utrujen, hitro je stekla do njega, ga pobožala in mu dala jabolko. Naslednji dan je bil konj zdrav kot riba. Od takrat naprej sta spet srečno živela skupaj. Vseeno pa se je deklica velikokrat spomnila na pujska, ki ga je prodala in takrat je postala žalostna. Če bi imela dovolj denarja, bi ga na sejmu poiskala in spet kupila. Takrat, ko je na to pomislila in ko je denar najbolj potrebovala, pa je priletela ptica, ki ji je pomagala pozdraviti krilo. Prinesla ji je toliko denarja, da si je z njim lahko kupila vse, kar je potrebovala zase in za konja. Lahko je spet kupila celo pujsa, ki ga je morala prodati. Pripeljala ga je domov in vsi skupaj so živeli naprej srečno, dokler deklica ni hudo zbolela in ko je bila najbolj bolna, je prišla lisica z zdravilom. Želela ji je pomagati tako, kot je deklica pomagala njej. In zdravilo je res kmalu pomagalo in deklica je ozdravela.

Tedaj je deklica spoznala, kako pomembno je pomagati drugim v težavah in da tudi drugi pomagajo nam. Kar je dobrega storila, se ji je povrnilo. Še naprej je imela rada živali in skrbela zanje in tudi one so ji vedno pomagale po svojih močeh. Njeno posestvo je bilo vedno večje in na njem je imela vedno več živali. Skrbeli so drug za drugega in se skupaj zabavali.