Nekoč, pred davnimi časi, je sredi
gozda stala lepa koča. Nekega dne jo je zagledal
deček in ker mu je bila tako všeč, se je odločil,
da bo v njej zaspal. Ponoči ga je prebudilo trkanje
po vratih. Bila je prijazna vila Iris. Ko ji je
odprl, ni mogel verjeti svojim očem, kajti vila je
vsa sijala. Deček jo je vprašal: »Kdo pa si ti in
kaj počneš tukaj?« Vila je odgovorila: »Sem dobra
vila Iris in stanujem tukaj? Kdo si pa ti?«. Deček
je še bolj začuden odgovoril: »Ime mi je Jan.
Zakaj pa potem trkaš na vrata svoje hiše?« Vila se
je nasmejala in mu povedala, da je želela
preizkusiti, ali je dober fant ali ne.
Nato sta se pogovarjala dolgo v noč
in deček ji je povedal, da je zelo reven. Vila je
rekla: »Mogoče ti pa lahko pomagam. Sigurno se kaj
najde v moji čarobni torbici.« In je iskala in
iskala ter naenkrat rekla: »Aha, imam ga!« Deček
je začudeno gledal, saj je vila držala v roki
svinčnik. Razložila mu je, da gre za čaroben
svinčnik, ki sam riše, ampak da mora biti previden
in vedno skromen ter da ne sme zahtevati od njega
preveč.
Deček je svinčnik pospravil v žep
ter odšel domov. Drugi dan je poskusil, če res
deluje. Položil ga je na papir in rekel:
»Svinčnik, riši!« In svinčnik je res začel
risati in narisal čudovito risbo. Deček ni mogel
verjeti svojim očem. Rekel je: »V mesto pojdem in
sliko prodam. Potem si kupim najboljšo hrano in še
kaj sladkega.«
Deček
je res sliko takoj prodal in tako je redno prihajal v
mesto, kjer so nanj že nestrpno čakali, deček pa
je čez čas z denarjem obnovil hišico ter
zadovoljno živel. Morda se je poročil in z lepo
ženo živel srečno do konca svojih dni.
