Glasovalna številka: P346

Leja Magdalenič Stogart

MIHA IN ČUDEŽNI SVET

Druga OŠ Slovenj Gradec

 

Živel je Miha s svojo mamo. Živela sta v prekrasni stari hišici ob robu gozda. Živet tam v naravi je res nekaj posebnega. Mama je tam uživala, Mihi pa je bilo včasih dolgočasno. Nekega dne pa je mama zbolela in je prosila  Miha, da ji pripravi čaj  iz  bezga, da ji pade temperatura. Miha je rekel:« Seveda ga dobiš. Grem nabrati bezgove list.« Ko je prišel ven, je zagledal čudežno  gobo in jo povohal. Kar naenkrat pa je pristal  v čudnem svetu. Videl je  čarobne vile,  ki so letele kar ena  čez drugo. Videl je tudi čarobne živali, male hišice in Vilince,…Pristal je v deželi Vilinske. Malo  se je  sprehodil, kar naenkrat je čutil , da ga  nekdo vleče  za  roko, to je bila vila. Pri  sebi si je rekel prav po tiho:« Joj, kako lepa vila!« Imela  je  zelo dolgo obleko, majhne čeveljčke in rjave lase. Potem ga je začela vleči  še druga vila:« Moje je to!« Miha je  rekel:« Lepotici, lepotici, kje pa sem?« Vilinki sta mu povedali, da je v Vilinskem svetu.« Kako, da  tega ne veš, če pa si v Vilinskem svetu«, sta vprašali.       « Jaz sem samo poduhal tisto zanimivo zlato gobo in že sem padel noter.« 

»A tako ! Kako pa ti je ime? Meni je ime Miha. Kako pa vama? Meni je ime  Adrijana, meni pa Iris. Koliko si star? Star sem deset let. Koliko pa vidve? Jaz bom prva! Ne jaz! Oprosti kaj si rekel. Rekel  sem, koliko let štejeta? Stari sva  štiri leta. Ali veš da sva dvojčici?  Ne  nisem vedel. No, zdaj pa veš. Lahko  grem  zdaj domov?  Neeee , neeee  , prosim!« Vilinec je pritekel:« Adrijana , Adrijana, kaj je« ? Medved je prišel  v našo deželo. Kaj? Miha pomagaj! Iris! Kje si? V medvedji šapi! Pridem te rešiti!« Miha je medveda lovil in ko ga je ujel, ga je zelo močno brcnil. Medved je takoj zbežal. Potem  so  ga vsi klicali,  junak Vilinske.

Kralj Vilinske je Miho povabil na svoj grad, da mu izkaže spoštovanje. Vendar Mihe to ni zanimalo, ves čas je mislil na svojo mamo.

Miha je prosil:« Adrijana in Iris, prosim skuhajta mi čaj za mojo mamo, vesta zelo je bolna.« »Za nagrado, da sem vas rešil, želim le bezgov čaj , ki sem ga obljubil svoji mami in ne življenja v gradu.«

Žal je v deželi Vilinske zelo težko najti bezeg. Zato so se zbrale ljubke Vilinke in naredile magičen napoj iz rož Vilinske dežele. Napoj je vseboval sestavine za zdravo in dolgo življenje. A napoj deluje le če imaš čisto srce.

Miha je dobil napoj za darilo od dežele Vilinske.
Sedaj pa si je Miha srčno želel oditi domov. A to ni bilo mogoče, saj je bil velik junak. Vsi stanujoči tam so pričakovali, da jih bo Miha varoval. Vendar si Miha tega, seveda ni želel. Zato je prosil Adrijano in Iris za pomoč, da bi lahko odšel nazaj domov. » Kaj nočeš biti več naš varovalec? »Ne, res si želim domov, pogrešam svojo mamo.«

»No, ker smo prijatelji ti bova pomagali. Miha, ko odbije polnoč, se dobimo na vrhu hriba pri cvetoči lipi«. Sedaj pa odidi v grad in nobenemu nič ne pove«j.

Miha je komaj čakal na večer. Še večerjati ni mogel in ko je ura odbila pol dvanajst, se je Miha odpravil peš do hriba, kjer so se dogovorili. Na njegovo žalost Vilink ni bilo. Je pa prišel obiskovalec medved, ki je bil na Miha zelo jezen. Želel se mu je maščevati. Preganjal ga je skozi dolino in  ga želel ubiti. Vendar je bil Miha zelo hiter fant in je ušel medvedu. Zagledal je Adrijano in Iris in ju spet prosil za pomoč domov. Iris mu je pojasnila, da sta bile ob dvanajstih na hribu, a sta videli medveda in zbežali. Da so zgodbo ponovili, so morali počakati do naslednjega večera, do polnoči. No, danes pa je načrt uspel.

Ko je bila luna visoko na nebu, sta mu Vilinki pokazali skrivni prehod iz doline. Ta prehod se odpre le za nekaj sekund po polnoči, ko je luna visoko na nebu. Miha se je odpravil domov in imel je zdravilni napoj. Vse se je dobro končalo, mama je bila spet vesela in nasmejana, ker je bila spet zdrava. A napoj je deloval samo zato, ker je bila res dobra in prijazna oseba. Sedaj je tudi Miha vedel, da je mama res dobra. Živela sta srečno in imela sta svojo skrivnost. Miha pa je mami povedal prav vse dogodivščine, ki jih je doživel. Mami je bila zanj vesela.