Glasovalna številka: M103

Nina Rijavec Ternovec

POGUMNI GAŠPER

OŠ Solkan, PŠ Trnovo

 

Gašper se je z družino z vasi preselil v mesto. Počitnic je konec. Spet bo moral v šolo. V novo šolo. Dobil bo novo učiteljico in nove sošolce. Bodo prijazni? Gašper spravlja v torbo vse šolske potrebščine. Mama ga poboža po glavi, se mu nasmehne in mu poda zvezke. »Hvala, mama. Kako si skrbna,« reče Gašper veselo.

 

Gašper z navdušenjem in poln pričakovanj stopi v novo šolo. Zaobjame ga šolski vrvež. Vse je drugače kot v prejšnji. Želi si, da bi spoznal nove prijatelje. Na šolskih hodnikih je vse polno otrok, ki se veselo pogovarjajo med seboj. Zadržano pristopi do skupine treh fantov, ki glasno govorijo in se smejijo. Gašperju se zdijo zabavni, zato bi rad postal del njihove druščine. Upa, da ga bodo sprejeli medse. »Fantje, se gremo med odmorom igrat nogomet?« plašno predlaga Gašper. »Ha, ha, ha!« se zasmejijo. »Poberi se! Nisi z nami!« Gašper se žalostno odpravi v učilnico.

 

V času malice se v šolski jedilnici Gašperju približajo trije razgrajači, ki so ga maloprej nesramno odslovili. Največji Mark sune Gašperju iz rok sendvič in ga začne metati v zrak. »Vrni mi, prosim, moj kruh,« zajoka Gašper. »Mmm, kako je okusen in mehek,« se zakrohota Mark in zagrize vanj. Gašper ves razočaran in ponižan steče v učilnico, kjer sreča prijazno sošolko Majo in ji v solzah razloži, kaj se mu je zgodilo. »Gašper, nikar si ne ženi k srcu. Ti trije so pravi zlobneži, vsem nagajajo,« ga Maja skuša potolažiti. »Maja, hvala za pomoč,« zahlipa Gašper. »Želim si, da bi bil močan, da bi se jim lahko postavil po robu,« v mislih premleva Gašper.

 

S sklonjeno glavo se odpravi domov, kjer skuša mami razložiti, kaj se mu je v šoli zgodilo in upa, da mu bo mama dala kakšen nasvet. »Gašper, ne obremenjuj se s tako nepomembnimi zadevami,« mu reče mama. »Boš že našel prijatelje,« ga še spodbuja.

 

Naslednjega dne se zgodba ponovi. Trije nepridipravi vzamejo Gašperju zvezek in mu ga uničijo. Gašper nemočno gleda, kako raztrgani listi letijo po zraku. Ne ve, kako naj se brani. Počuti se nemočnega in šibkega, strah ga je. Maja mu predlaga, naj se pogovori z učiteljico. Gašper se odloči, da bo dogodek raje zamolčal.

 

Gašperjeva šolska zgodba se ponavlja iz dneva v dan. Trudi se ostati čim bolj neopazen, da ga Markova druščina ne bi opazila, a ga vedno kje najdejo in ga nadlegujejo.

 

Vsak dan je huje, počuti se vedno bolj nemočnega. Težave ima v šoli, zvečer ne more zaspati, ali pa se zbuja z groznimi nočnimi morami.

 

Nekega večera ga oče najde jokajočega v postelji. »Ne grem več v šolo. Sošolci so nesramni in hudobni!« zahlipa. »Spravljajo se name in na ostale učence, ki so šibkejši od njih.« Oče ga spodbudi, da mu pove, kaj ga teži. »Pozabi na razgrajače. Zberi pogum in zaupaj učiteljici, kaj se je zgodilo,« ga tolaži oče. Sedaj, ko je Gašper svojo bolečino zaupal očetu, mu je lažje pri srcu. Mirno zaspi in tudi nočne more ga ne tlačijo.

Naslednjega dne opazi, da so se Mark in njegova druščina spravili na sošolca Žana in ga zmerjajo in pretepajo. Gašper steče k njim. »Takoj nehajte!« zavpije in se postavi pred Žana. Mark ga osuplo pogleda. »Predrzen si, mali! Se želiš pridružiti naši druščini?« ga vpraša. Gašper se obrne in z Žanom skušata oditi. Mark steče za njima. »Še žal ti bo. Krasna skupina prijateljev bi bili. Zelo bi se zabavali skupaj,« vpije Mark. »Kar sami se zabavajte, tako, da nadlegujete sošolce,« reče Gašper in z Žanom odhitita do razredničarke.

 

Razredničarka z zanimanjem posluša Gašperjevo zgodbo. »Takšno ravnanje teh treh učencev je res predrzno in nesramno,« reče učiteljica. »Pogovorila se bom z njimi in poskrbela, da se nasilje ne bo več ponovilo. Ti in vsi ostali, ki boste deležni nasilja, takoj pridite k meni,« spodbuja učiteljica Gašperja. Po pogovoru z učiteljico je Markovo druščino čakala kazen. Nikoli več niso nadlegovali otrok na šoli.

 

»Zelo sem ponosen, da sem o nasilju zaupal učiteljici,« reče Gašper Maji in Žanu, ko se popoldne gugajo v parku. »Tudi midva sva ponosna nate,« se zasmejita Maja in Žan. »Srečen sem, da sem vaju spoznal in da smo postali prijatelji.« Tako je, od sedaj bomo vedno držali skupaj in se borili proti nasilju v šoli,« pritrdita Maja in Žan. »Res je, nasilju bomo rekli odločno NE,« doda Gašper.