Glasovalna številka: P103

Neja Pisk

KRALJEVA DRUŽINA

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

 

Živela sta kralj in kraljica živali. Želela sta si otroka, saj sta bila že zelo stara.

Nekega dne sta se pogovarjala, komu bi lahko čez dvajset let predala prestol. Nikakor se nista mogla odločiti, saj bi moral biti naslednik star najmanj petnajst let.

Sončnega dne pa kraljica odide k zdravnici, saj jo v trebuhu nekaj boli. Zdravnica je pri pregledu ugotovila, da je kraljica noseča.

Takoj, ko kraljica izve, da je noseča, se močno razveseli in pohiti možu sporočiti novico. Ko pride do doma, objame moža in mu veselo pove, da bo lahko njun sin prevzel prestol.

Čez nekaj mesecev kraljica rodi sina. V nekaj tednih se vrne domov. Vsa srečna in vesela sina pokaže kralju in mu pove, da ga je imenovala Kraljevo Bitje. Kralj otroka grdo pogleda in vpraša kraljico, zakaj je tako čuden. Zakaj je majhen, grd, siv metulj? Zakaj jima ni nič podoben?

Po kraljestvu se novica o čudnem kraljevem nasledniku hitro razširi. Vse živali obiskujejo kralja mu povejo, da gršega otroka še niso videle in odhitijo stran.

Čez nekaj let prideta na obisk dedek in babic. Takoj, ko vidita sina, ga vprašata kdaj bo začel njun vnuk vladati. Skupaj gredo h Kraljevemu Bitju in ga začnejo nagovarjati k vladanju.

Kraljevo Bitje se hitro upre in pove, da on ne bo kralj ampak raziskovalec. Vsi se začudijo, njegova starša pa se užalita.

Pri enajstih letih se Kraljevo Bitje odloči, da odide na svoje prvo raziskovanje. Odloči se, da bo iskal  zaklad.

Odpravi se na pot. Ko preleti nekaj kilometrov se spomni, da sploh ne ve, kje je mora iskati.

V daljavi zagleda srno, vprašajo jo, kje je skrit zaklad. Srna mu pove, da ne ve, saj mora to raziskovalec sam odkriti, zraven mu pa pove še, da je zelo grd.

Kraljevo Bitje pove srni, da je vsak po svoje lep, zraven ji pa pove še, da je zelo nesramna in potem odleti naprej.

Čez nekaj časa zagleda medveda, vpraša ga, kje je skrit zaklad, medved mu pove enako kot srna in Kraljevo Bitje odide žalostno naprej. 

Na sosednji poti zagleda zajca in ga glasno pokliče. Zajec se hitro odzove in pride do metulja. Kraljevo Bitje vpraša zajca, če ve kje je skrit zaklad. Zajec mu grdo pove, da ne ve, zakaj bi to govoril metulju, ki je grd in tako neumen, da se tega sploh ne zave in če je raziskovalec, mora to sam odkriti.

Kraljevo bitje je vedno bolj žalostno. Odločil se je, da bo poskusil vprašati še veverico, ki jo je videl na drevesu. Poklical jo je in veverica je pohitela do metulja. Ko je metulj vprašal veverico kar jo je hotel, se mu veverica ni smejala, ampak mu je mirno odgovorila, da tega ona ne ve in se potem hitro zgubila med drevjem.

Malo je še nadaljeval pot, vmes razmišljal, kaj mu vsi govorijo in se izgubil. Nekaj ur je iskal pravo pot in jo je končno našel. Žalostno se je odpravi proti domu.

Ko je prišel do doma so ga vsi spraševali, če je našel zaklad. Žalostno in brez odgovora se je odpravi do svoje sobe. Tam se je spraševal, ali naj umre ali postane kralj in se na smrt dolgočasi.

Odločil se je, da bo kralj. Tako se mu ne bodo posmehovali in imel bo moč.

V naslednjem letu si je našel ženo po imenu Elizabeto. Bila je iz družine, ki je edina trdila, da je Kraljevo Bitje lep metulj.

Spoznal je, da je biti kralj res čudovito delo. Kmalu sta Elizabeta in Kraljevo Bitje dobila pet otrok. Njihovi dedki in babice so jih ves čas občudovali in zanje skrbeli, tako, da kralj in kraljica nista imela veliko dela z njunimi otroci.