Glasovalna številka: P114

Miha Soršak

KITARIST JURE

OŠ Loče

 

Nekega jutra je po ulici v kraju Orehov dol lezla prijazna kača Zvitka. Zvitka je bila zelo žalostna, ker je vedela kakšen odnos imajo ljudje do kač. Upala je, da bo danes drugače. Žal pa je kmalu ugotovila, da danes ne bo nič drugače. Že prva oseba, ki jo je zagledala, jo je z gnusom napodila stran. Žalostna Zvitka se je odplazila domov. Tam so jo sprejeli njeni sostanovalci, pajek Mrežko, sraka Kraki, podgana Cvilka in lisjak Ranko. Skupaj so se pogovarjali, kako krivičen odnos imajo do njih ljudje. Sklenili so, da bodo storili vse, da se to spremeni.

V sosednji stavbi je v šoli sodeloval pridni Jure, ki si je zelo želel postati glasbenik. Njegovih želja pa niso podpirali njegovi sošolci, ki so mu stalno govorili, kako slab kitarist je. Tudi sam je izgubljal voljo in željo po igranju. Prav tako ga je skrbelo, kajti bliža se šolski koncert, na katerem bi moral z »bendom« nastopiti. Še bolj pa ga je mučilo to, da »benda« sploh ni imel, saj nihče ni želel nastopiti z njim. Vsi njegovi vrstniki so namreč bili mnenja, da je Jure zelo slab kitarist.

Po pouku je šel Jure k vodnjaku želja in si na glas zaželel, da bi imel svoj »bend«, ob tem pa tudi bolje igral kitaro. Njegove želje je slišal pajek Mrežko, ki je na vodnjaku pletel mrežo. Mrežko je odhitel domov in prijateljem povedal kaj je pravkar slišal. Vsi so se strinjali, da bodo Juretu priskočili na pomoč.

Jure se je zelo začudil, ko so k njemu prišle živali, ki jih sicer nihče ne mara, da bi mu pomagale. Še posebej mu je pomagala kača Zvitka, ki je odlična kitaristka, podgana Cvilka je igrala bobne, pajek Mrežko je igral na sintisajzer, lisjak Ranko je igral na trobento, sraka Kraki je prav čudovito pela. Vadili so celo noč in Jure je bil presenečen, kako so ga nezaželene živalce naučile igrati kitaro. Odločil se je, da bodo z njim nastopile na šolskem koncertu.

Naslednji dan, ko so stopili na oder, so jih ljudje posmehljivo in z gnusom sprejeli. Ko so pričeli igrati so vsi od začudenja utihnili. Po koncu nastopa so dobili najglasnejši aplavz.

Juretovi vrstniki so spoznali, da so ravnali grdo, ker ga niso sprejeli medse. Namreč tudi najslabši kitarist lahko z uglašeno ekipo, igra odlično. Seveda mora v igranje vložiti veliko truda. Živalce, kot tudi ljudi, pa ne smemo ocenjevati po njihovem izgledu. Najvažnejše je tisto kar nosimo v srcu in kar dobrega storimo zase in prijatelje/ljudi okoli sebe.