Glasovalna številka: P134

Luka Črešnar, lara Dobovičnik, Nuša Gačnik, Saša Hočevar, Lana Kamin, Etian Zal Kirn, Angelika Kos, Marti Križan, Ema Julija Prešeren, Tim Rifelj, Matic Rožanc, Julija Vidmar

SKRIVNOSTNI PLANET

OŠ Otočec

 

Učiteljica nas je učila:»Okrog Sonca kroži osem planetov, izmed katerih je tretji - planet Zemlja – naseljen. Življenje na ostalih planetih, kot ga poznamo mi, je zaradi neprimerne oddaljenosti od sonca, nemogoče,« dokler ...

Otroci 4. razreda smo se na lep sončen dan igrali na igrišču pred šolo. Naša šola se nahaja na Otočcu, sredi kraja, ob reki Krki. Pogosto se zunaj, po bližnjih travnikih, igramo skrivalnice. Redko se na našem igrišču pojavi otrok iz druge šole, drugega kraja, druge države, kontinenta ali pa celo drugega planeta. Pravzaprav se to še ni zgodilo - do tistega sončnega dne. Brezskrbno smo se igrali, ko se je na lepem začel nek fant na ves glas dreti: »Pošast, ujemimo jo!« Nekaj otrok se je pognalo za neznano postavo v daljavi, mlajši otroci so zbežali v šolo. Nismo vedeli kaj natančno se dogaja, le zbegano smo spremljali ostale otroke in učiteljice kako tekajo zdaj proti travniku, zdaj proti šoli. Pogovarjali so se o rdeči pošasti z velikimi, kakor oglje črnimi očmi, dolgim rilcem ter gromozanskimi ušesi.

Z učiteljico smo odšli v razred, kjer nas je pomirila, nato pa smo nadaljevali s poukom družbe. Tokrat smo se pogovarjali o predsodkih. V zvezek smo zapisali: »Predsodek je slabo mnenje o drugih, še preden jih spoznamo.«

Zazvonil je šolski zvonec in otroci smo se odpravili domov ter se še naprej pogovarjali o spoštovanju, strpnosti, sodelovanju in predsodkih ter o pripetljaju v času igre na igrišču. Nenadoma smo zaslišali nenavaden zvok, podoben trobljenju, ki je prihajal iz bližnjega gozda. Prijeli smo se za roke in se skupaj odpravili proti viru zvoka. Tam smo zagledali majhno postavo, o kakršni smo slišali govoriti otroke na šolskem igrišču. Bilo je bitje, rdeče polti, s kakor oglje črnimi očmi, rilcem ter velikimi ušesi. Lagali bi, če bi rekli, da se nismo prestrašili, vendar smo se spomnili na vse prej izrečene besede na temo predsodkov in strpnosti ter se približali neznanemu bitju. Vprašali smo ga po imenu in na naše začudenje je po slovensko spregovoril: »Moje ime je Žarko.« Povedal nam je, da prihaja iz planeta Lavel, ki leži najbližje soncu. Torej iz devetega planeta, za katerega še nismo slišali. Ker je na tem planetu zelo vroče, prebivalci – Lavelci -, potrebujejo veliko vode, ki pa je zaradi visoke temperature v zadnjih letih že skoraj povsem izhlapela. Prisiljeni so bili oditi na drug planet. Slišali so za rdeči planet Mars in sklepali, da so Marsovci podobni njim, zato so se odpravili tja. Vprašali smo ga, zakaj tudi on ni odšel na Mars. Povedal nam je, da so potovali s tako veliko svetlobno hitrostjo, da so ga na poti izgubili. Potožil je, da se pri nas ne počuti prijetno, da ga zaradi njegove podobe nihče ne sprejme in da pogreša ostale Lavelce. Ker je tako močno jokal oziroma trobojokal, je izgubil ogromno vode in je bil zelo izčrpan. Zasmilil se nam je in odpeljali smo ga do reke Krke, kjer se je osvežil in napil. Na bližnjem seniku smo mu pripravili udobno ležišče ter v sadovnjaku nabrali nekaj jabolk in hrušk, s katerimi se je posladkal.

Naslednje jutro smo prišli ponj in ga povabili v šolo. Obljubili smo mu, da bomo poskrbeli, da ga bodo v šoli lepo sprejeli in se bo med otroci dobro počutil. Obljubo smo držali. Šola se je Žarku zdela zelo zanimiva, naučil se je veliko novega pa tudi on je marsikaj naučil nas. Podučil nas je predvsem o skrbi za okolje in nam povedal, kako srečni smo lahko, da imamo pitno vodo. Imel se je lepo, vendar pa si je kljub temu želel vrniti k svoji družini in prijateljem. Ker smo mu želeli pomagati, smo pri tehniki izdelali načrt za leteči krožnik. Pripravili smo dobrodelni sejem za Otočane, na katerem smo zbrali sredstva za izdelavo letečega krožnika, s katerim smo Žarka poslali na Mars. Še danes smo ostali dobri prijatelji. Dopisujemo si preko galaksijske pošte in upamo, da nas kmalu spet obišče. Morda pa se mi odpravimo na Mars.