Na nekem koruznem polju sta se
srečala metulj in čebela.
Oba sta naenkrat sredi polja
zagledala prelepo sončnico. Bila je edina daleč
naokoli.
Oba sta pohitela k dehtečemu cvetu
in se takoj začela prepirati. Vsak od njiju bi jo
rad imel samo zase. Pa se metulj nesramno zadere na
čebelico: »Pojdi proč nesramna čebela, prvi sem
zagledal sončnični cvet, zato je cvet samo moj, da
veš!« Čebelica ni mogla verjeti, da je metulj tako
nesramen. Pa mu je zabrusila: »kaj neki boš ti s
tako velikim cvetom, saj vendar ne nabiraš medu?!
Poišči si svojo cvetlico.«
Metulj je postal užaljen in je
začel čebelico porivati s cveta. Čebelica se mu ni
pustila in mu je zabrusila, da ga bo pošteno
pičila, če jo ne pusti pri miru.
Na sredi prepira pa se je z neba na
cvet spustila velika vrana. Z glasnim krakanjem ju je
spodila s cveta. Oba prepirljivca sta v hipu pozabila
na prepir in skupaj pobegnila pred strašno vrano.
Nauk. Kjer se prepirata dva, tretji
dobiček ima.
