Glasovalna številka: P157
Blaž Antolič, Brina Gazi, Lara Erjavec, Katja Gorc, Klemen Gorc, David Kristan, Žan Mehle, Lucija Skubic, Liza Završan
ŽIRAFJA TRMOGLAVKA
OŠ Louisa Adamiča Grosuplje
Daleč stran od mestnega vrveža je živela žirafa Maša. Vsak dan je trgala zelene liste akacije in jih zdolgočaseno grizljala, zraven pa nenehno brundala in glasno godrnjala. »Mljh, mlllljh, brrrr, grrr, sploh mi ni všeč,« se je pritoževala. »Kaj ti spet ni všeč, Maša?« jo je vprašala mama. »Ni mi všeč, da moram vedno jesti z istega drevesa, tako dolgočasno je!« je potožila. »Ko bomo osmukali tega, bomo vsi skupaj odšli na nov travnik in trgali liste z drugačnih dreves,« ji je umirjeno razlagala mama. »Mah, brez veze, nihče me ne razume! To je tako dolgočasno in nezanimivo,« je kuhala mulo in se obrnila stran.
Prišla je noč in za nočjo nov dan. Samosvoja žirafa Maša si je zaželela malo osvežitve in zabave. Sama je stekla do jezera, močno razkrečila noge in stegnila svoj dolg vrat do vode. Vedeti morate, da so žirafe, ko so v takem položaju, zelo lahka tarča za vse plenilce. Zato pijejo vedno v skupini in nikoli same. Žirafa Maša pa je bila nekaj posebnega. No, vsaj hotela je biti nekaj posebnega. Svojo mamo je vedno znova spravljala v skrbi, prijateljev pa ni več imela, ker je povsod hotela imeti zadnjo besedo in svoj prav.
S svojim dolgim vratom se je tako stegovala do vode, v tistem trenutku pa ...
Za njo je stal največji lev, kar jih je kdaj videla. Rjovel je na Mašo in se pri tem močno slinil. »Rrrarrr, z enim samim grižljajem te lahko požrem!« je zahrulil. »Joj, lepo te prosim, pusti me živeti!« je prestrašeno rekla.
Lev jo je sitno vprašal: »Povej mi, draga žirafa, le zakaj te v tem trenutku ne bi požrl?«
»Če me ne požreš, ti povem, zakaj si vedno žalosten,« mu je z dolgim in dvignjenim vratom odgovorila. Lev jo je začudeno pogledal in glasno zarjovel: »Saj jaz nisem žalosten, kaj pa govoriš. To je neumnost!«
»Ja pa si, pa si, ker si tako zloben in se te vsi bojijo, te od vse jeze in zlobe boli srce,« ga je odločno prepričevala in tako močno kimala z glavo, da je zraven premikala še svoj dolgi vrat. Lev je ni želel izpustiti, zato je še vedno je odločno stal pred njo in glasno rjovel: »GRRRRAAAR!«
»Če me izpustiš, ti povem še, zakaj nimaš prijateljev,« ga je žirafa prepričevala naprej. »Jaz ne potrebujem prijateljev! Jaz sem lev, jaz sem kralj živali!« ji je jezno odgovoril in že nemirno opletal z repom. V resnici je postajal vse bolj žalosten, in ko se je ozrl naokrog, je opazil, da ni nikjer nikogar. V tistem trenutku je spoznal, da ima žirafa Maša prav. Spoznal je, da je čisto sam in da se pred nikomer ne more pohvaliti, kako velik plen je ujel. Glasno je zajokal in tudi njegovo rjovenje je postalo že skoraj kot mijavkanje: »MRRRJAVV!« Žirafa Maša je opazila, da se je lev že čisto omehčal in da ga je že skoraj prepričala, da ne postane njegovo kosilo.
»Prijateljev nimaš zato, ker se te vsi bojijo in ker imaš vedno svoj prav,« mu je Maša rekla. »Kaj to pomeni, da imam vedno svoj prav?« jo je vprašal lev. Žirafa mu je odgovorila: »To pomeni, da vedno narediš po svoje. Zdaj si na primer še vedno odločen, da me boš požrl, ker si pač tako navajen. Jaz pa mislim, da me ne bi smel. Ti bi torej ne glede na moje mnenje to naredil in me ne bi poslušal.«
Lev se je žalostno zazrl v tla. V tistem trenutku si žirafe ni več želel za kosilo, ampak za prijateljico. Počutil se je zelo osamljenega. Kljub temu da je bil kralj živali in da so ga vsi spoštovali, je bil čisto sam. »Če me izpustiš, bom za vedno ostala tvoja prijateljica,« mu je zatrdila Maša. Žirafo Mašo je izpustil. Žirafa se je zelo razveselila in srečno stekla nazaj domov. To, kar se ji je zgodilo, jo je veliko naučilo. Postala je čisto drugačna žirafa in od tistega dneva dalje je upoštevala mnenja drugih in ni vedno želela doseči svoj prav. Z levom sta res postala prava prijatelja. Ne samo to, tudi vsa žirafja družina je leva sprejela. Pravijo, da se takšna nenavadna prijateljstva ne morejo obdržati. Ali tudi vi verjamete v to?
Včasih se učimo na napakah drugih, včasih pa žal tudi na na svojih.
