Glasovalna številka: P166

Izak Gajič

KRISTALNA JAMA

OŠ Sečovlje

 

Na veliki gori, v velikem gozdu, globoko v podzemlju je bila Kristalna jama. V Kristalni jami je bil skrit vsemogočen kristal. Vendar pa je bila Kristalna jama nevidna. Obiskal jo je lahko samo tisti, ki je dobil znamenje. Deček Simon je živel v mestu, ki mu je bilo ime Kalifornija. To je bilo lepo in veliko mesto. V njem so prodajali slasten kalifornijski sladoled, na tržnicah so ljudje kupovali najboljšo solato na svetu, ljudje pa so bili prijazni in dobri. Nekega dne pa je v mesto prišel močen vihar. Divjal je in ruval drevesa. Zjutraj so postali ljudje zelo nesramni in nesrečni. Ko je deček Simon zjutraj prišel iz svojega bloka na ulico, so bili vsi njegovi prijatelji nesramni. Nihče ni več brcal žoge, vsi so gledali v tla in hodili kot hudobne pošasti. Le deček Simon se v celem mestu ni spremenil. Počutil se je zelo osamljen. Ponoči mu je stari modrec v sanjah povedal, da je v Kristalni jami vsemogočni kristal, ki lahko naredi ljudi zopet dobre in prijazne, vendar pa je pot do njega zelo strma in nevarna. Takoj ko se je  Simon zjutraj prebudil, se je odpravil na pot. Sledil je slikam in besedam starega modreca. Ko je prišel do velike gore, se je začudil. Rekel si je: »Le kako bom prišel gor?« Spomnil se je, da si lahko pomaga z leskovo palico. Leskova palica ga je pripeljala v majhen gozdiček. V njem je zagledal črno luknjo. Ni si upal stopiti vanjo, ker je bilo zelo temno. Stari modrec ga je spodbujal in mu govoril: »Le pojdi v luknjo, nič se ne boj.« Simon je pogumno šel v črno luknjo. Prišel je v staro, črno podzemlje. Iz leskove palice je zakuril ogenj. Gledal je naokrog, a ni vedel nobene jame. Stari modrec mu je podaril znamenje Boga, da je Simon lahko šel v Kristalno jamo.  Na vhodu je našel zemljevid, ki ga je vodil do velike skrinje. Skrinja pa je bila trdo zaprta. Spomnil se je, da ima v nahrbtniku staro sponko. Sponka je bila čarobna, saj mu jo je podaril dedek. Z njo je odprl velikansko skrinjo. V njej je našel lep, majhen kristal, vijolične barve. Z njim se je vrnil nazaj v žalostno in hudobno mesto. Stari modrec mu je povedal naj vrže ta kristal v zrak točno ob polni luni in točno ob drugi uri ponoči. Kristal naj vrže pri svetem hrastu. Simon je storil, kar mu je svetoval modrec. Na zemljo so se usuli drobni rdeči kristalčki, ki so ljudi spremenili nazaj v prijazne. Naslednje jutro je Simon zopet imel prijatelje. Ljudje so se zopet pogovarjali in smejali. Na tržnici se je spet prodajala solata in v mestu je zrasla nova trgovina. Imenovala se je Kristalna jama. V njej so prodajali kamenčke in kristalčke za veselje. Tako v mestu Kalifornija ni bilo nikoli več žalostnih ljudi. Vsi so živeli v sožitju in bili so zares srečni.