Glasovalna številka: P177

Simon Jerina

VZTRAJNA ŽELVICA

OŠ Janka Modra

 

Živela je majhna želvica, ki si je vedno želela v vseh stvareh tekmovati. Nekega dne je šla po zajtrku na sprehod. Na oglasni deski v gozdu je zagledala vabilo na kros. Šla je do mame in jo vprašala, kaj je kros. Mama ji je povedala, da je kros tekmovanje, kjer moraš teči in kdor pride prvi čez ciljno črto, je zmagovalec. Želvica se je odločila, da se bo krosa udeležila in zmagala. Mama ji je rekla, da so želve prepočasne in da naj ne poskusi, ker bo žalostna, ker so druge živali hitrejše od nje in jo bodo prehitele. Želvica mame ni poslušala in vsak dan tekala od hiše do oglasne deske, kjer je bilo vabilo za kros. Trudila se je in ni odnehala kljub maminim besedam, da naj odneha in naj dela kaj bolj primernega za želve. Napočil je dan krosa. Na startu so se zbrali zajec, ježek, srna in želvica. Pognale so se v tek in kmalu je zajec prevzel vodstvo, ker je bil najhitrejši. Ker je želel na vsak način zmagati, ni bil previden in je zavil v napačno smer. Tako je na prvo mesto prišla srna. Želvica je hotela prehiteti vsaj ježka, a je bil prehiter zanjo. Takrat pa je ježek ob poti zagledal krasno hruško in se je ustavil pred njo ter pozabil na tekmovanje. Tako je želvica morala za zmago prehiteti le še srno. Vedela je, da bo to zelo težko, ker je srna hitra, a srečna je bila, da bo vsaj druga. Takrat pa je ob potoku zagledala srno, ki se je občudovala v vodni gladini in se sama sebi zdela lepa. Želvica je  kolikor hitro je mogla stekla mimo srne in prva ter tudi edina pritekla skozi cilj. Vsa srečna je prišla domov k mami in ji povedala, kaj se je zgodilo. Mama je bila začudena in tudi srečna, da je želvica vztrajala kljub temu, da ji je še sama rekla, da so želve za tek prepočasne. Če si nekaj res želimo in vztrajamo, da bi to dobili, ne smemo obupati in poslušati tistih, ki nam govorijo, da nam ne bo uspelo, ker je vedno možnost, da nam z veliko truda uspe.