Bil je topel jesenski dan. Najboljša
prijatelja zajček Skokec in lisjak Zvitorepec sta na
dvorišču igrala nogomet. Počutila sta se kot prava
nogometaša. Zgodilo se je, da je lisjak Zvitorepec z
repom odbil žogo natančno proti oknu gospoda
medveda.
Medved Bruno je bil zaposlen kot
nočni čuvaj na smetišču. Delal je vse noči,
dneve pa je prespal v svojem stanovanju. Žoga je
priletela v šipo in ta se je sesedla. Medved Bruno
se je v glasnem trušču jezen prebudil. Vzel je
žogo in zakričal na dvorišče:
»Da vas več ne vidim igrati
nogometa! Kdo je bil?«
Zajček se je prestrašen potuhnil,
lisjak Zvitorepec je pa pogumno pokazal proti Skokcu:
»On je bil!«
Medved Bruno mu je povedal, da bo
moral kriti stroške razbite šipe. Ker je zajček
Skokec bil popolnoma šokiran, ni črhnil niti
besede.
Mama zajklja je Skokca kaznovala
tako, da je moral vsak dan z njo na tržnico prodajat
korenje.
Medtem, ko je zajec moral pridno
delati, se je lisjak Zvitorepec brezskrbno potepal po
mestu. Zgodilo se je, da je lisjaku spodrsnilo ob
potoku in je padel v ledeno mrzlo vodo. Ves
premražen in moker se je prikobacal domov. Zbolel
je, hudo je zbolel.
Novica o hudo bolnem lisjaku je
dosegla tudi Skokca. Skokec in njegova mama sta se po
delu na tržnici, s polno vrečo zdravega korenja,
odpravila k lisjaku. Lisjak je ves prepoten in vroč
ležal v postelji. Obiska se je zelo razveselil. Ni
trajalo dolgo, da je vsem zbranim priznal, da je
lagal in je v bistvu on razbil okno gospoda Brunoja.
Takoj po priznanju krivde, mu je odleglo. Skokec mu
je odpustil to grdo laž.Lisjak je kmalu ozdravel.
Medvedovo šipo so popravili z
denarjem iz lisjakovega hranilnika. Z denarjem, ki ga
je prislužil Skokec, sta si najboljša prijatelja
kupila novo žogo in odšla na sladoled. Ostala sta
dobra prijatelja za vedno.
Nauk basni: Če govoriš resnico, ti
prijatelj lažje odpusti.
