Glasovalna številka: P202

Adam Sliskovič Maglica

ČAROBNI ZMAJ

OŠ Sečovlje

 

Nekoč pred davnimi časi je živel zmaj, ki mu je bilo ime Čarobni. Živel je na velikem skalnem gradu, sadil rožice in si krajšal čas z vragolijami. Bil pa je tudi zelo nesrečen, ker ni mogel bruhati ognja, ampak je bruhal rožice. Nekega popoldneva, ko se je sončil pred gradom, je v zraku na metli zagledal prelepo čarovnico. Želel jo je spoznati, zato je poletel za njo. Čarovnica pa se ga je ustrašila in pobegnila v gozd. Čarobni je bil žalosten, ampak odločen, da jo najde, zato se pogumno odpravi v gozd poiskati čarovnico. Ko je tako hodil po gozdu, sreča medveda. Ta se ga ni ustrašil, ker se medvedi ne bojijo nikogar. Tako zmaj vpraša medveda, če pozna čarovnico, ki živi v tem gozdu. Medved mu pove, da jo pozna in da lahko gresta skupaj do nje . Ko tako hodita po gozdu, prideta do jase sredi gozda, na kateri je stala hiška. Čarovnica ju zagleda in se ni ustrašila, ker je bil zmaj z njenim prijateljem medvedom. In tako je Čarobni spoznal čarovnico. Povedal ji je, da je zelo žalosten, ker ne more bruhati ognja in jo je prosil, če mu lahko pomaga. Tudi ona ni bila navadna čarovnica, saj ni hotela biti zlobna in neprijazna kot druge čarovnice. Tako je čarobni pokazal, kaj ga muči in tako bruhne rožice . Zmaj nato pobere rože in jih podari prelepi čarovnici. Čarovnica Pralina je bila zelo vesela, ker ji še nihče ni podaril šopek rož, vendar je vedela da mora biti previdna, ker so zmaji grozni in požrešni. Odločila se je, da mu bo pomagala in tako mu pripravi čarobni napoj. Napoj je bil črne barve in zmaj ga je moral spiti ob izreku čarobnih besed prelepe čarovnice Praline. Čarobni napoj je bil tako močan, da je zmaj takoj zaspal. Ko se je zjutraj zbudil, je sonce že počasi kazalo svoje žarke. Pralina je stala zraven njega in mu rekla, naj poskusi bruhati ogenj. In tako Čarobni bruhne na vso moč in na njegovo presenečenje iz njegovega žrela zares bruhne ogenj. Čarobni je bil tako vesel, da je poljubil čarovnico in ji v zahvalo obljubil, da ji bo pomagal, ko bo rabila njegovo pomoč. Čarobni tako zamahne s svojimi velikimi krili in ponosno odleti v svoj grad. Končno se je počutil kot pravi zmaj , kajti zmaji bruhajo ogenj, kar on prej ni mogel in nihče se ga ni bal. Bil je ves ponosen in vaščani, ki so živeli pod gradom, so se ga končno bali. Nekega dne pa pride v grad medved in pove zmaju, da ga je poslala čarovnica Pralina in da ona sedaj potrebuje njegovo pomoč, kajti zlobi vaščani so izvedeli, kje ima hiško in jo takoj hočejo pregnati. Zmaj ni izgubljal niti trenutka in je zamahnil s kriloma in poletel proti Pralinini hiški. Ko se je približeval, je opazil, kako vaščani kurijo bakle in hočejo zažgati čarovničino hiško. Takoj se je spustil in pristal pred hiško čarovnice Praline. Ves jezen in razjarjen je začel bruhati ogenj. Vsi vaščani so se pognali v brezglavi beg. Pralina je bila zelo vesela Čarobnega in ga je ona sedaj poljubila v zahvalo, ker jo je rešil. Da pa v bodoče ne bi imela več problemov, ji Čarobni ponudi, da lahko odslej živi pri njemu v gradu Tako sta postala nerazdružljiva prijatelja in živela v gradu srečna do konca svojih dni.