Glasovalna številka: P207

Brin Čeligoj

ZGODBA O DREVESU, KI SI JE ŽELELO PREPOTOVATI SVET

OŠ Sečovlje

 

Nekega dne so v mestnem parku izkopali luknjo. Vsi so se spraševali, kaj se bo tam zgodilo. Kmalu pa je skrbnik parka zasadili drevo. Bilo je še majhno. Zaradi njegovih temno zelenih listov so ga kmalu poimenovali Listko. Iz dneva v dan je postajal večji in večji. Vsakič, ko je malo zrastel, je videl več svoje okolice in spoznaval nove stvari. V prvem letu si je ogledal svoje sosede in travnik v bližini. V naslednjem letu je s svoje najvišje veje že videl fontano v parku, kasneje je radovedno opazoval dogajanje preko ograje parka. Tako so minevali letni časi, leta in desetletja. Ugotovil je, da se svet ne konča in da je vedno nekaj še dlje. Vprašal je svojega prijatelja ptička, kako je leteti dlje kot on vidi. Ptiček je povedal drevesu o zanimivih krajih v njegovi bližini, saj je letel le nedaleč stran od mesta. Povedal mu je o bližnjem gozdu, kako je na sosednji kmetiji in kako lep je razgled iz mestnega zvonika. Ker je bil Listko radoveden, je o daljnih krajih povprašal veter. Slišal je, da je veter doma po celem svetu. Veter mu je povedal o zasneženih pokrajinah, puščavah, ogromnih morjih, visokih gorah in nepreglednih džunglah. Listko je spoznal, da si nadvse želi videti ta čudoviti svet. Od tistega dne se je spraševal, kako naj si ogleda vse te čudovite in zanimive stvari raztresene po celem svetu. Vprašal je veverico za nasvet. Povedala mu je, da drevesa po navadi posekajo in iz njih naredijo pohištvo ali kaj podobnega. Če bo imel srečo, bo ta kos pohištva kupil nekdo iz daljne dežele in tako bo potoval na drugi konec sveta. Listko je postal žalosten. Rad bi videl cel svet in ne samo ene države. Rad bi videl kitajski zid, velike kanjone v Ameriki, večni led na severu, obiskal tople kraje in deževni gozd. Ko ga je neke noči obiskala sova, mu je razložila, da iz lesa izdelajo tudi papir in iz papirja tudi razglednice in pisma. Razglednice in pisma pa potujejo po svetu vsak dan in pridejo tudi na najbolj oddaljene kraje na Zemlji. Astronavti pa včasih odnesejo kakšno razglednico ali pismo tudi v vesolje. Na zadnje mu je sova rekla, da za papir uporabijo le najboljša drevesa in naj pazi nase. Listko se je sovi prijazno zahvalil za ta nasvet in sklenil, da jo bo poslušal. Pridno je rasel, se upiral slabemu vremenu in škodljivcem ter postal velik in mogočen. Ko so ga posekali, so bili nad njegovim lesom navdušeni in ga odpeljali naravnost v tovarno papirja. Tam so ga razrezali, zmleli in iz njega izdelali ogromno papirja. Iz tega papirja so natisnili časopise, knjige in izdelali pisma ter razglednice. Vse te izdelke so kasneje razposlali po celi državi. Listko je v enem samem dnevu videl toliko zanimivega, kot ga ni v vseh svojih letih. Razglednice in pisma so dostavili v knjigarne in kioske. Tu se je Listkova pot po svetu šele začela. Na vse te razglednice in pisma so ljudje napisali naslove svojih prijateljev po celem svetu in jim poslali pozdrave. Monika je poslala pismo svojemu stricu v Tokio, Martin svoji ženi v Anglijo, Francka razglednico sinu v New York, kitajski turisti pa so poslali razglednico s pozdravi svojim domačim v daljno Kitajsko. In tako je drevo videlo širni svet. Pozorno poglejte, morda je naše drevo prav danes prispelo v vaš nabiralnik.