Glasovalna številka: P210

Nea Brčina

ČAROBNA MIŠKA

OŠ Sečovlje

 

Na našem dvorišču je živela miška. Ta miška ni bila navadna, ampak čarobna miška. Imela je veliko prijateljev in to so bili: kokoš, petelin, muca, kuža, lisica in srna. Vedno, ko so kaj potrebovali, so prišli do miške in miška jim je začarala, da se jim je uresničila želja. Tudi če je koga kaj bolelo, je miška s svojo čarovnijo pomagala, da ni bilo več bolečine. Miška se je zelo rada igrala, zato je vedno bil pri njej kakšen prijatelj, da so se igrali. Nekega dne pa je bila čarobna miška čisto sama. Nikjer ni bilo nobenega prijatelja, da bi se igral z njo. Bila je zelo žalostna. Hodila je sem ter tja in premišljevala kaj naj počne, da prežene dolgčas. Usedla se je na stopnice. Ravno takrat sta se Nea in Marko igrala zunaj. Igrala sta se igro, kdo višje vrže kamen. Nea je vrgla kamen zelo visoko in ta je padel miški na glavo. Miška se je ustrašila, vstala in zakričala: »O joj joj joj iz neba pada meni na glavo en velik »vrgljaj«.« prestrašena je tekla čez cesto k sosedom. Tam je zagledala kokoš in zakričala: »Teci, teci kokoš, ker iz neba pada meni na glavo en velik »vrgljaj«.« Kokoš se je prestrašila in tekli sta skupaj do šole. Tam sta zagledali petelina in miška mu je zakričala: »Teci, teci petelin, ker iz neba pada meni na glavo en velik »vrgljaj«.« Tudi petelin se je prestrašil, zakikirikal, in tekli so vsi skupaj do vrtca, kjer so srečali muco. Miška je že od daleč kričala: »Teci, teci muca, ker iz neba pada meni na glavo en velik »vrgljaj«.« Tudi muca se je prestrašila in tekla je z njimi do gasilskega doma. Tam so srečali kužka in miška mu je zakričala: » Teci, teci kuža, ker z neba pada meni na glavo en velik »vrgljaj«.« Tudi kuža se je prestrašil, zalajal, in tekli vsi skupaj so do trgovine. Tam so videli lisico in miška ji je že od daleč kričala: » Teci, teci lisica, ker z neba pada meni na glavo en velik »vrgljaj«.« Pa tudi lisica se je prestrašila in tekla je z njimi. Tekli so proti solinam, mimo gozda, kjer so srečali srno. Miška ji je že od daleč kričala: » Teci, teci srna, ker iz neba pada meni na glavo en velik »vrgljaj«.« Kot vsi ostali se je tudi srna prestrašila in tekla z njimi. Vsi skupaj in prestrašeni, da nekaj pada iz neba, so tekli v soline. Tekli so tako hitro, da niso videli, da je pred njimi velika jama. Naenkrat pa se je zaslišalo »Buuum« in vsi so padli v jamo. Nekaj časa so se začudeno gledali in nato so začeli premišljevati kako se bodo rešili. Miška je na enkrat zakričala: »Nooo, jaz nisem navadna miška, jaz sem čarobna miška in z mojo močjo nas bom enega po enega rešila.« In res: »Hokus pokus čirule čarule« in srna je bila rešena. Nato so sledili še vsi ostali in sicer lisica, kuža, muca, petelin in miška. Zelo so bili veseli da so rešeni iz jame. Zahvalili so se čarobni miški in njeni čarovniji. Vsi skupaj pa so se spraševali le kaj je bil ta »vrgljaj«, ki je padal z neba, nakar so zaslišali Neo in Marka, ki sta se sprehajala in se pogovarjala. Nea je Marka vprašala: »Kaj misliš, kam je padel moj kamen, ki je letel tako visoko?« Marko ji je odgovoril: » Ne vem, mogoče je padel komu na glavo, recimo čarobni miški«. Nasmejala sta se in zagledala miško in prijatelje prestrašene. Vprašala sta jih, kaj se je zgodilo. Miška jima je povedala, kaj se je zgodilo in ugotovili so, da je kamen res padel čarobni miški na glavo. Vsi so se od srca nasmejali in veselo odšli domov. Čarobni miški od takrat ni bilo nikoli več dolgčas. Vedno je imela nekoga, da se je z njo igral. Nea in Marko sta obljubila, da se te igre ne igrata več, ker je lahko nevarna. Vseeno pa ko je padlo kaj iz neba, je čarobna miška v smehu rekla: » Samo da ne bo spet kakšen »vrgljaj«, ha ha ha…«