Glasovalna številka: P229

Bine Gabrijel

V GOZDU

OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Šmarje - Sap

 

 

Neko jesen, ko je listje že odpadlo, so se živali zbrale pred mogočnim hrastom. Vreme je bilo turobno in živali so bile slabe volje.

Miška je začela govoriti zajčku: »O zajček, tako si puhast in lep, jaz pa sem samo navadna siva miš.« Zajček pa se je obrnil k lisici in ji rekel: »Ti si tako zvita in pretkana, jaz pa moram vedno bežati.« Lisica pa je občudovala volka: »Ti imaš tako velik gobec, lahko poješ večjo žival od sebe, meni pa ostane samo drobiž.«

Volk pa se ozre k medvedu: »Tebe se vsak boji, tudi jaz bi bil rad glavni v gozdu.«

Medved pa nagovori srno: »Srnica ti si tako nežna, da te vsak občuduje.«

Srna pa reče risu: »Zavidam ti, ker si varen pred ljudmi, ne pa tako kot jaz.«

Krog se sklene in ris se obrne k najmanjši miški: »Včasih je dobro biti droben in majhen, da se lahko skriješ, kajne miška?«

Miška mu je odgovorila: »Dobre lastnosti samo pri drugih živalih, pri sebi pa nobene.«

Torej, ne smemo poudarjati svojih slabih lastnosti, verjeti moramo v svoje sposobnosti in jih izkoristiti.