Nekoè je živel
kapitan Kljukica. Na ladji je imel mobitel. Imel je
tudi rožmarin, ki ga je vohal vsak dan. Bil je strah
in trepet vseh rek. Tudi Ljubljanice.
Nekega dne
je kapitan Kljukica èudežno umrl. Rožmarin ga je
videl mrtvega in poklical Detektiva. Tudi njega so
ubili. Nato je prišel Drugi detektiv. A tudi njega
so ubili. Nato je prišel še Tretji detektiv in
razvedel skrivnost. Ampak so ga med delom razkrinkali
in ga zaèeli muèiti. Izpustili bi ga pod enim
pogojem: da nikoli ne izda skrivnosti. Detektiv je
vzel pogoj.
A je bil
zaskrbljen, kaj pomeni ta skrivnost. Zbežal je v
tretjo deželo in si spremenil ime in videz v Drugega
detektiva. Nato je celemu svetu povedal skrivnost. A
je pomislil, da ga lahko spet razkrinkajo in je
povedal lažno skrivnost. Lažna skrivnost je bila:
zaklad je v drugi državi. A nihèe ni vedel, da je
bila to lažna skrivnost, razen ljudi, ki so muèili
Tretjega detektiva. Nato se je zaèel boj za zaklad
piratov! A se še vedno ni mogel otresti zlobnih
piratov.
Domislil
se je, da bi lahko povedal skrivnost kapitanu Gromu,
ki si ga nihèe ni upal napasti. Odplul je do
njegovega otoka. Potrkal je na vrata njegovega gradu.
Hitro je opazil listek na vratih. Pisalo je: SEM NA
DOPUSTU. Drugi detektiv je bil zelo razoèaran.
Odplul je do naslednjega otoka. Tam so ga prièakali
pirati. Vrgli so ga v zapor.
Naslednji
dan je prišel Èrni Mrtvec. Takoj ga je
izzval na boj. Borila sta se veè ur, a še vedno sta
se borila!!!!!! Konèno je en padel! To je bil seveda
Èrni Mrtvec!!! Vprašal ga je: » Kdo je ubil
kapitana Kljukico!?« »Jaz!« je odgovoril Èrni
Mrtvec. »Ubil bom pa še svojega brata!!«
In ga je
tudi ubil…
NAD SVET
SE JE ZGRNILA
TEMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
