Kljukica
je potoval po morju, da bi našel zaklad. Iskal je
zaklad dneve in dneve in ga končno našel v
Ljubljanici. Ko ga je odprl, je nekemu gospodu padel
mobitel v vodo. Kar zasvetile so se mu oči od tega
zlata, ki ga je imel Kljukica. In tako se je začela
vojna za zlato.
Ker pa je
bil ta gospod župan mesta, je sklical policijo, da
ujamejo kapitana Kljukico. Preden so policaji
prišli, se je Kljukica že skril. Ker pa Kljukica ni
dobro poznal Ljublane, je zašel na policijsko
akademijo Bezigrad. Tudi oni so imeli nalogo ujeti
Kljukico in ga pripeljati pred župana. Kjukica je
stopil iz čolna, vzel zaklad in odkorakal do
policistov. Vprašal jih je za pot do svojega doma.
Policisti bi mu rade volje pomagali, ampak ker je bil
županov ukaz, da mu ga pripeljejo, so ga hitro
zgrabili, a jim je na srečo hitro ušel. Tekel je in
tekel, ampak ni gledal, kam teče. Padel je v
kanalizacijo in vsi policaji za njim.
Kljukica
je potoval po toku kanalizacije in priplaval v
osnovno šolo Valentina Vodnika skozi WC školjko.
Nekaj časa je ugotavljal kje je . Kmalu zatem je
prišel deček, po imenu Ismar. Videl je gusarsko
glavo, ki je kukala iz školjke. Kljukica je
predvideval, da se bo fant takoj polulal od strahu in
zbežal ven. Ampak Ismar je naredil ravno obratno.
Šel je po svoja prijatelja Aleksandra in Oskarja.
Prejšno uro smo se učili o raketah in kolikor sem
slišal da ima naša učiteljica v razradu eno malo
raketo je rekel Aleksander. Potem jo pa vzemimo da se
bo lahko Kljukica vrnil domov je rekel Oskar. Vzeli
so kljukico, ukradli raketo in se poslovili od
Kljukice . Tako je šel Kljukica vesel domov.
KONEC
