Glasovalna številka: P252

Ana Užmah

ZAJČEK SKOKEC

PŠ Loka pri Žusmu

 

V nekem gozdu, daleč stran od vasi, je stala majhna hiška. V njej je živela družina Zajec. Družina Zajec je štela šest članov: mamo Mino, očeta Skoka, zajčka Nika, zajčico Lizo, zajčico Belo in še najmlajšega zajčka Skokca. Ker so se bližali prazniki, je mama zajklja veliko pekla. Naredila je že veliko piškotov in peciva, a ko je mislila narediti potico, ji je zmanjkala glavna sestavina – orehi. Ker je bila preveč zaposlena, sama ni mogla iti ponje, zato je vprašala svojega moža, če to lahko stori on. Odgovoril ji je, da ne more, saj pripravlja drva za zimo. Zajklja je nato vprašala svoje otroke, če imajo čas prinesti par orehov. Najstarejši zajček Niko je pomagal očetu, zajčica Liza je okraševala stanovanje, zajčica Bela je delala voščilnice, le zajček Skokec ni ničesar počel. Zelo se je dolgočasil, saj ni imel nobeden časa, da bi se z njim igral. Ko mu je mama povedala za orehe, se je sprva upiral, potem pa se je odločil, da bo šel, ker se vsaj ne bo dolgočasil. Oblekel si je plašč, nataknil kapo, okoli vratu pa si je dal šal. Rekel je adijo, vzel košaro in odšel. Med potjo je opazoval ptičke, ki so lepo žvrgoleli in se pripravljali na zimo. Ker je gledal povsod drugam kot pa predse, se je spotaknil ob korenino in se zvalil po hribu. Ko se je ustavil, je pristal na čudni potki obdani s strašljivimi drevesi. Nato se je pobral in hodil po potki, pa čeprav ni vedel, kje je. V daljavi je zagledal majhno liso, ki se je večala in večala. Ko je bila dovolj blizu, je lahko razbral, da je ta lisa, ki se mu je približevala, lisica. Skokec je mislil, da mu bo pomagala najti pot domov, zato je na glas zavpil, ali mu lahko pomaga. Ko je lisica videla, da jo kliče zajček, je hitro odgovorila in stekla do njega. Priliznjeno ga je vprašala, kaj je narobe. Skokec ji je povedal vse, kako je prišel tja in zakaj. Zvita lisica se je domislila načrta. Zajčku je rekla, da pozna kraj, kjer raste oreh, ki vsako leto obrodi zelo debele in dobre plodove. Skokec je lisici verjel in ji sledil. Dolgo sta hodila, a zajček nikoli ni slišal, da bi kdaj zažvrgolela kakšna ptica, zato ga je zanimalo, če so vse ptice odletele v tople kraje. Lisica mu je rekla, da ne ve in hitro spremenila temo pogovora. Rekla je, da je nekaj pozabila v brlogu in vprašala Skokca, če bi ji šel pomagat. Seveda se je strinjal in skupaj sta vstopila v brlog. V njem ni bilo tako lepo kot pri družini Zajec. Lisica je zajčku rekla, naj gre v klet po kozarec. Ko je že bil v kleti, je zlobna lisica za njim zaloputnila vrata. Skokec je spoznal, da ga je ukanila. Na ves glas je kričal na pomoč, a ga nihče ni slišal. Ker ga dolgo ni bilo domov, so bili domači zaskrbljeni, da se je izgubil. Pričeli so ga iskati. Zajci so to povedali vsem živalim v gozdu, ki so bile takoj pripravljene pomagati. Za iskanje je slišal tudi jazbec, ki se je ravno hotel napotiti k lisici. Ko je prišel do njenega brloga, je ni bilo doma. Zaslišal je glasen jok in klicanje na pomoč, zato je kar vstopil. Jok je prihajal iz kleti, a vrata kleti so bila zaklenjena in močno zapahnjena. Jazbec je začel iskati ključ. Našel ga je na polici v košari, v kateri je bila volna. Ko je odklenil klet, je na tleh videl prestrašenega zajčka. Rekel mu je, naj se ne boji, saj ga je prišel rešiti. Skokec mu je zaupal, saj je jazbeca dobro poznal, ker je bil družinski prijatelj. Hitro sta stekla iz brloga nazaj v domači gozd. Ko je Skokec videl svojo družino, je objel vse po vrsti. Zahvaljevali so se jazbecu, ker je našel Skokca in ga povabili na pozno kosilo. Skokec in jazbec sta povedala vso zgodbo, ki je bila zelo zanimiva. Postali so še boljši prijatelji. Celo praznike so preživeli skupaj in se gostili z orehovo potico. Orehe je daroval jazbec. In kaj je bilo z lisico? Ko je videla, da je zajček pobegnil, je bila besna. Vse živali so izvedele, kaj je storila, zato ni imela več prijateljev. Praznike je preživela čisto sama, a saj si je bila sama kriva.

Skokec je zdaj živel z zanimivo zgodbo in naukom, da nikoli ne sme zaupati tujcem.