Glasovalna številka: P263

Liam Košir Prešeren

ČAROBNA ČINČILA

OŠ Maksa Pečarja

 

Nekoč je živela činčila. A to ni bila navadna činčila. Imela je čarobne moči, ki so ji dovolile leteti.

Nekega dne se je odločila, da bo zletela med oblake. To pa zato, ker je mislila, da so iz sladkorne pene. Potem se je pripravila na vzlet in je odštevala 5, 4, 3, 2, 1, vzlet! Činčila se je dvignila s tal in vzletela proti nebu. Letela je, dokler se ni spomnila, da mora pojesti čarobne tablete, da ji ne zmanjka energije. Potem se je obrnila proti Zemlji in poletela nazaj. Vzela je tablete in jih pojedla. Nato se je prepričala, da ni nič pozabila. Ko je videla, da ji nič ne manjka, je spet  vzletela.

V daljavi je videla letalo. Ko je bila čisto blizu oblaka, se ga je želela dotakniti, a je šla njena roka čez oblak. Potem ga je poskusila pojesti, a  tudi tega ni mogla. Premišljevala je, zakaj ji nič ne uspe.

Kupila si je knjigo z naslovom:  Kako nastanejo oblaki.  Ko jo je prebrala, je izvedela, da oblaki nastanejo iz hlapov. Činčila je vzdihnila in  si rekla: »No, vsaj vredno je bilo poskusiti.«

Potem se je ozrla naokrog in opazila, da sonce zahaja. Pokazale so se zvezde in nastala je tema. Činčila se je vrnila nazaj v kletko in zaspala.

Naslednje jutro se je vprašala: » Hm, le zakaj svetijo zvezde ponoči, zjutraj pa ne?« Malo je pomislila in si nato kar sama odgovorila: »Mogoče zato, ker pomagajo svetiti luni.« Bila je ponosna na svojo domislico in še bolj na svoje novo znanje o oblakih. Za vedno si bo namreč zapomnila, da so oblaki iz hlapov in ne iz sladkorne pene. Žal!