Glasovalna številka: P268

Ruben Kogovšek

O FANTKU IN KRESNIČKI

OŠ Maksa Pečarja

 

Nekega dne se je Jožetova družina odpravila po kostanj. Ko so prišli do gozda, je Žiga vprašal mami, če gre lahko sam nabirat kostanj. Mami mu je dovolila in ga opozorila, naj pazi, da se ne bo izgubil. Žiga je odšel pod star kostanj in začel nabirati. Čez nekaj časa je mami poklicala Žiga, naj pride, da gredo domov. Ker je ni slišal, je še naprej nabiral kostanj. Mami in oči sta ga iskala in klicala vse do popoldneva, a ga nista našla.

Nastopila je noč in  žalostna sta odšla domov.  Žiga je postalo v gozdu strah. V daljavi je zaslišal rahel zvok in utripanje svetlobe. Otrpnil je in se hitro skril med praprot. Spraševal se je, kaj to pomeni. Zagledal je drobno kresničko. Žiga se je pomiril. Povedal ji je, da se je izgubil in jo prosil, če mu pomaga najti pot domov. Kresnička ga je vprašala, kje je doma in mu obljubila, da mu bo pomagala. Skupaj sta se opravila proti domu.

Nekaj časa sta tako hodila, potem pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Kresnički je ugasnila lučka in nastala je tema. Kmalu zatem je prišel volk in hotel požreti fanta. Žiga se je na smrt prestrašil. Kresnička je volku povedala, da se je Žiga izgubil v gozdu in ga prosila, naj ga pusti pri miru. Povedala mu je tudi, da ji je ugasnila lučka in da gre iskat svoje prijateljice. Prosila ga je, naj popazi na Žiga.

Žiga in volk sta čakala in kar naenkrat je prišel medved in napadel volka. Med njima je nastal hud boj. Žiga se je medtem skril. Kmalu zatem je priletela kresnička s svojimi prijateljicami. Počakala je, da se je borba končala in nato jezno pogledala volka. Volk  ji je rekel, da je medved hotel napasti Žiga in on ga je samo branil.

Opravili so se naprej. Volku je kmalu postalo dolgčas, zato se je izmuznil in se odpravil po svoje. To je Žiga sicer kmalu opazil, a je hodil dalje, saj je bila pot s kresničkami svetla, kot bi svetil s svetilko. Nič več ga ni  bilo strah. Kmalu zatem so prišli iz gozda in Žiga se je zahvalil kresničkam za njihovo prijaznost ter odhitel proti domu.

Ko je prišel domov, je pozvonil. Mami je odprla vrata in Žiga se ji je vrgel v naročje. Skupaj so sedli za mizo in Žiga je pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. Mami in oči sta mu povedala, da ju je zelo skrbelo, ker ga nista našla. Žiga pa jima je obljubil, da se ne bo nikoli več oddaljil s poti.