Glasovalna številka: P272

Adrian Ignjatović

LISICO JE SREČALA PAMET

OŠ Bežigrad

 

Nekje globoko v gozdu pod veliko smreko je imel medved svoj brlog. Nanj je bil zelo ponosen. Nekega dne je povabil svoje prijatelje lisico, volka, zajčka in sovico, da skupaj pečejo kostanj. Vsi prijatelji, razen lisice so prinesli nekaj za pod zob. Volk je prinesel gnile hruške, zajček sveže jurčke, sovica pa je prinesla celo vrečo kostanja, ki je padel z njenega drevesa. Lisica se je kot kakšna prijazna gospa ponudila, da bo spekla kostanj, v sebi pa je mislila:

»Dokler bom pekla kostanj, se bom do sitega najedla. Oni pa naj kar jedo gnile hruške in strupene gobe.«

Odšla je v kuhinjo, dala kostanj v ponev in ga začela peči. Vsake toliko časa je pokukala v ponev, da preveri, če je kak kostanj že pečen, in ga lahko poje. Ni se mogla brzdati, bila je neučakana. Pojedla je ogromno vročih kostanjev. Takrat je v kuhinjo priletel medved, da preveri, kdaj bodo kostanji, hruške in gobe na mizi. Pogledal je v pečico, ki je bila prazna, za štedilnikom pa se je lisica basala s preostankom kostanjev. Bil je zelo jezen! Vsi so bili že lačni in sline so jim se cedile ob misli na slastne dobrote iz pečice. Povedal je prijateljem, kaj se je zgodilo. Vsi skupaj so napadli lisico in jo privezali za smreko ob medvedovi hiši, naj se ohladi in dobro premisli o svojem dejanju. Pozabili so na prižgan ogenj v kuhinji in na ponev, ki se je sežgala s kostanji vred in padla na listnato preprogo. Ogenj se je hitro razširil po vsem brlogu, druščina pa je začela gasiti ogenj in so popolnoma pozabili na privezano lisico. Ravno takrat je mimo prišel ježek in ga je lisica zaprosila, naj jo odveže, saj bo v tem gozdu zagorela. Ježek se je usmilil lisice in je s svojimi bodicami prerezal vrv. Lisica pa namesto tega, da bi zbežala na varno, je šla naravnost v ogenj reševat prijatelje. Najprej je zagledala zajčka, ki je nezavesten ležal sredi ognja. Lisica je preskočila ogenj, zgrabila je zajčka za noge in ga odvlekla daleč stran na mehko travo. Hitro se je vrnila in začela iskati sovico in volka. A v ravno pravem trenutku ju je zagledala za prevrnjeno mizo, saj bi ju ogenj zajel že čez nekaj sekund. Odnesla ju je na isto mesto kot zajčka, ki se je že prebudil iz nezavesti. Že zelo utrujena in izčrpana, se je spomnila:

»Kje pa je medved?!«

Medved pa se je spotaknil ob nek stol. V tistem trenutku je nanj treščila pogorjena veja visoke smreke, ki ga je zvrnila na tla. Lisica ni bila tako močna, da bi lahko dvignila vejo z medveda. Na pomoč je poklicala sovico, zajčka in volka. Čeprav so bili prestrašeni in slabotni, so vsi skupaj dvignili vejo z medveda in zbežali stran. Lisica je priznala, da se je do njih zelo grdo obnašala in da ji je zelo žal. Živali so ji odpustile, saj je s svojim dejanjem dokazala, da jih ima rada in da je njihova prava prijateljica.

NAUK: Pohlep se ne izplača, pomembno je imeti prijatelje, če si sam, si nebogljen – prijatelji si med seboj pomagajo.