Glasovalna številka: P277

Špela Ilec

METULJČICE V KRALJESTVU ČAROBNIH ROŽ

OŠ Cirkulane - Zavrč

 

V metuljevi deželi je bilo kraljestvo čarobnih rož. Na vrtu palače je rastlo sedem najčarobnejših rož. Na prvo spomladansko polno luno se je lahko zgodil čudež.

Če si ob polni luni izpil nektar ene same čarobne rože, si dobil čarobno lepa krila, katera so se ob sončnem vzhodu bleščala kot čisto zlato posuto z diamanti. V deželo se je ob tem času naselilo vznemirjenje, hrepenenje ter želja doživeti ta čudež. Vsi metulji so že z odprtimi očmi sanjarili o poletu do palače in o čudovitih krilih, ki naj bi jih po tisti noči in izpitju nektarja tudi dobili. V družini treh sester metuljčic je tudi bilo čutiti to vzdušje. Na predvečer polne lune so se pripravljale na veliki podvig. Sestri Ajda in Špela sta neprenehoma tekmovali, katera bo prva umita, urejena in pripravljena na pričakovani polet. Tekali sta sem ter tja in povzročali neznanski hrup. Prerivali sta se, pričkali in zato nista opazili, da se je v vsej tej zmedi njuna sestra lana čisto potiho izmuznila iz hiše. Lana je neizmerno uživala v soju mesečine. Zdelo se ji je, da v daljavi sliši nežno melodijo in proti njej se je širil omamen vonj čarobnih rož. Bolj kot se je bližala palači, več metuljev je bilo v zraku. Vsi so imeli isti cilj. Priti čim prej do čarobnega nektarja. Izborila si je mesto v čakalni vrsti na eni izmed sedmih rož. Izpila je čarobni nektar in poletela na obzidje palače, kjer bo pričakala sončni vzhod. Na robu obzidja je srečala sestri, kateri sta se še v letu pričkali o tem, zakaj sta tako pozni.

Zaradi velike gneče metuljev, ki so hiteli na ta dogodek, se je zgodilo, da se je čakalna vrsta razširila do jutra. In tako je čarobnost minila. Vsi metulji niso prišli na vrsto. Tako sta tudi prepirljivi sestri ostali brez čudeža.

Ob sončnem vzhodu se je na obzidju palače zableščalo v zlatu in diamantih.