Glasovalna številka: P281

Meta Ilc

ŽIVLJENJE VELIKE BUČE BUČICE

OŠ Antona Tomaža Linharta, PŠ Mošnje

 

Nekoč je živelo majhno seme. Bilo je bučino seme velike buče, a vendar skoraj najmanjše izmed vseh semen. Bila je jesen. Družina je shranila semena, da jih bo pomladi posadila. Minila je zima in prišla je pomlad. Družina je na njivo posadila veliko buč, redkvic, sončnic, repe, fižola, lubenici, veliko zelja in ohrovta. Posadila je tudi veliko bučinih semen. Prišlo je poletje in iz malega bučinega semena je pričela rasti tudi buča Bučica. Bila je čisto, čisto majhna. Najmanjša med vsemi bučami. Ko so buče rastle so se tudi veliko pogovarjale. Pogovarjale so se o soncu, dežju, vranah, ki so jih kljuvale in o ljudeh. Bučica se je zelo rada pogovarjala in rastla. Druge buče so že prenehale rasti, Bučica pa se je še kar debelila in rastla. Druge buče so že dozorele in so jih odpeljali domov, Bučica pa je še vedno rastla. Na njivi sta tako poleg Bučice ostali le še dve buči, s katerima se je Bučica lahko pogovarjala. Kmalu sta tudi onidve dozoreli in odpeljali so ju domov. Čez nekaj tednov je družina zopet prišla na njivo pogledati Bučico. Zdaj je dozorela tudi ona. In ne samo to, bila je zelo, zelo velika. Tako velika, da je družina sama ni mogla odpeljati. Poklicali so njihovega prijatelja, ki je Bučico s traktorjem pripeljal do njihovega doma. Tisti večer je bila ravno noč čarovnic. Družina se je odločila, da bo veliko Bučico izrezala, da bo ponoči pregnala morebitne zle duhove. Ker je bila Bučica tako velika, je pri tem sodelovala vsa družina. Njena semena so shranili za prihodnje leto. Čez noč je izrezljano Bučico osvetljevalo dvanajst svečic. Ob polnoči je iz bližnjega gozda prišlo dvanajst zlih duhov. Ker je bila Bučica tako velika, so se je ustrašili in nikoli več se niso vrnili. Kmalu je prišel tudi dobri duh. Ker je videl njeno dobro delo, jo je prosil, če se lahko naseli v njej. Bučica je bila zelo vesela, da se bo spet lahko pogovarjala. Ko sta se nekega dne pogovarjala, si je Bučica zaželela, da ne bi nikoli umrla. Ker ji je bil dobri duh hvaležen, ker je lahko živel pri njej, ji je željo izpolnil. Bučica je imela zelo veliko semen. Ker je bila tako zelo velika, ljudje vsako leto posadijo vsaj eno njeno seme, iz katerega zraste nova velika buča z veliko semeni, ki jo za noč čarovnic izrezljajo, osvetlijo in tako prepodijo zle duhove. Tako buča Bučica živi za vedno.