Glasovalna številka: P283

Živa Rakovec

MAČKA IN MIŠ

OŠ Antona Tomaža Linharta, PŠ Ljubno

 

Enkrat v mali mišji luknjici je mama miš svoji mali miški zabičala, da ne sme iz luknjice tačas, ko je ne bo, ker gre na rop hrane v človeški hladilnik. Mala miška je mami postavila pogoj, da jo bo ubogala, da ne bo šla iz luknjice pod pogojem, če ji mama miš pojasni, zakaj ne sme ven. Mama ji je zaupala, da izven varne luknjice straši strašna mačka in da je bilo zaradi nje že veliko malih in mladih žrtev. Mala miška je zdaj še bolj prepričano odgovorila in pomirila mamo miš: »Zakaj neki bi hodila iz prijetne mišje luknjice, mamica, saj me zunaj čaka smrt?«

A takoj ko je mama miš odšla, se je zunaj zaslišal vabljiv glasek. Bila je mačka, ki je šla lovit male miške: »Zdravo, mala miška,« se je priliznjeno oglasila mačka.  Miška pa ji je le zabrusila: »Zdravo … oziroma … Bolno! Krvoločna izdajalka!«. Brž se je skrila pod posteljo in čakala. Mačka pa jo je nagovorila še bolj priliznjeno: »Saj te nisem prišla pojest. S teboj bi se igrala. Z mano se  nihče ne mara igrati,« je še potarnala. Mačka se je miški zasmilila, saj se je ta za povrh začela še pretvarjati, da se joka. Miška je odgovorila mački: »Ne jokaj, no! Saj se grem igrat s teboj. A le pod pogojem, da me ne poješ!« ji je še strogo ukazala. Mačka pa se ji je začela, kolikor se je le mogla, prilizovati in zahvaljevati, da se bo igrala z njo. Mali miški se je to dobro zdelo in je še bolj brezskrbno izstopila iz luknje, a še tisti trenutek je mačka planila po njej in ji zabrusila: »Mlade miši napadam, ker so neumne!« ter jo še isti trenutek zadavila ter požrla.