Glasovalna številka: PR120

Lia Horvat Zupančič

NAJGLOBLJA SKRIVNOST

OŠ Duplek

 

Bil je lep, a mrzel dan. Zame ne preveč prijeten, saj sem izvedela najglobljo skrivnost bližnje osebe.

Težko sem verjela, da je moja najboljša prijateljica sodelovala pri ropu zlatarne, a ker sem ji obljubila, da ne bom nikomur povedala, sem morala biti tiho. Še tisti dan sem jo prosila, naj mi pove vse podrobnosti, od začetka do konca. Ko je začela naštevati, sem si vsako besedo zapisala v zvezek. Prva stvar je bila ta, da se je povezala s tolpo Toma Kraljevskega. Druga je bila, da je z njim več kot prijateljica. Torej je on njen fant. Tretja pa, da je sama sestavila načrt in je bila vodja. Pa še in še, saj je govorila celo uro. Ko je končala, se je odpravila domov, tako kot tudi jaz. A že sem vedela, da bodo z njo še tisti dan nekakšne nove težave. In tako je tudi bilo, saj so na poročilih poročali o novem ropu, a tokrat v muzeju. Povedali so tudi, da je policija prijela nekega fanta po imenu Tim Kraljevski. Takoj po tem sem stekla do telefona, da bi poklicala Tino, torej mojo najboljšo prijateljico, ker se pa ni oglasila, sem se odločila obiskati tega Tima na policijski postaji. Mamo sem prosila, naj mi prihrani nekaj večerje, a preden me je uspela vprašati zakaj, sem jaz že bila pri kolesu s čelado na glavi. Pred odhodom od doma sem še hotela preveriti, ali je Tim še vedno na postaji. In kdo bi si mislil, da ga je rešila punca vitke postave z dolgimi kodrastimi črnimi lasmi ter modrimi očmi. Takoj sem po opisu tega dekleta vedela, da je bila to Tina, a čudno mi je bilo, zakaj ga ni rešil njegov brat Tom in kako je Tina dobila toliko denarja. Ker pa sem bila zdaj že mala detektivka, podobna Erastu Petroviču Fandorinu, sem hotela raziskati kaj o Tomu in Timu. Tega sicer nisem pričakovala, a že tisti dan sem med brskanjem po internetu odkrila, da niti eden od njiju ni resničen. Tako sem si ustvarila tri nove cilje. Eden od njih je bil, da se bom izurila za zasebno detektivko ter FBI-evo agentko, druga dva pa sta bila raziskati pravo osebnost Toma in Tima ter pomagati Tini do boljše osebnosti in končati njeno ropanje.

Že se je začel nov teden in s tem so minili štirje dnevi, odkar sem vedela skrivnost o ropu. Ker pa s Tino nisva nič govorili v zadnjih dneh, sem jo hotela presenetiti z obiskom in majhnim darilcem. Ampak na koncu sem bila presenečena jaz. Pred hišo je bil postavljen znak za prodajo. Zaradi tega so mi po licih začele teči debele solze in tako je bilo vsega veselja konec, no, vsaj zame. Hitro sem stekla do razbitih vrat in jih odprla ter na ves glas poklicala Tino. A v hiši je bil le star črn maček. Po mačku lahko vsak ve, da se je zgodilo nekaj slabega, obžalovanja vrednega in še tisto sekundo sem stekla do kolesa, da bi odhitela domov. Vsa objokana sem stopila v  toplo hišo, potem ko mi je uspelo prekolesariti pet ulic. Takrat sem ugotovila, da sem zaman jokala, saj mi je mami povedala, da so Tinini starši prodali hišo in ker nimajo strehe nad glavo, bodo nekaj časa ostali pri nas. Tako sem tisti teden delila svojo sobo z najboljšo prijateljico in preživljala skoraj vsako sekundo z njo. Razen takrat, ko je obiskala tečaj joge s teto, v tistem času pa sem jaz imela detektivsko delo. Še dobro, da živim zraven dobrega prijatelja, ki je po poklicu detektiv. Zaradi njega sem ugotovila, kdo sta v resnici Tom in Tim. Oba sta se izkazala za kmeta in tudi velika lažnivca in šaljivca. Lan Ficek Krpan S., ki je star sedemnajst in je delal do svojega petnajstega leta v cirkusu kot klovn ter ima veliko bradavico v obliki pujsa na hrbtu, se je pretvarjal, da je Tom Kraljevski. Njegov izmišljen brat Tim Kraljevski, pravzaprav njegov pravi bratranec Žan Ficek Mranc Ž., star šestnajst let, pa je bil brezupni krotilec živali v cirkusu, ki se je na vsakem nastopu osmešil po zaslugi njegove kače in lastnega krokodila. Tako mi je uspelo končati en cilj in ker je bilo že pozno, sem se na veliko zahvalila Jaki, ga močno objela in se vrnila domov na okusno večerjo.

Ker Tine še ni bilo domov z joge in sem že pojedla, je bila po dolgem dnevu na vrsti peneča kopel s kokosovim mlekom, da vsaj malo pozabim na skrivnost o ropu. In tako sem hitro stekla navzgor po stopnicah v svojo sobo po haljo in novo milo. Iznenada sta se v moji sobi znašla dva fanta z enakima obeskoma okoli vratu kot Tina. Po obeskih sem sklepala, da sta tale dva Tom in Tim, pravzaprav Lan in Žan. Hotela sem zakričati, saj nisem vedela, zakaj sta v moji sobi, a sta mi še tisti trenutek okoli ust zavezala rdečo ruto s pikami. Takšno, ki jo je oblekla pred odhodom Tina. Ruta je dokazovala, da je za vsem tem Tina, ali da sta ji lažnivca Tom in Tim krivdo podtaknila ter jo še zraven ugrabila. Zadnja možnost pa je bila, da imamo v hiši duhove. Res nisem vedela, zakaj sta me ugrabila. Videti sta bila zelo neumna, zato sem jima, potem ko sta mi snela ruto, nekaj povedala. Najprej me nista hotela poslušati, a na koncu sem dobila nekaj časa, da sem jima obljubila, da postanem njuna služkinja, če me rešita vseh teh vrvic ter samolepilnega traku, ležeta na trebuh, preštejeta do cempeta, ki ne obstaja, in se nato rešita vrvice, ki jo bom zavezala okoli njunih nog. Ker sta bila še bolj neumna, kot sem mislila, sta sprejela izziv. Malce čudno se je slišalo, a tako sem se lahko edino rešila vrvic in samolepilnega traku. Takoj po tem sem poklicala policijo, ki so ju zaprli, a še vedno sem morala poiskati Tino. Ni minila ura in pol in že se je doma pokazala Tina. Na žalost so odpeljali tudi njo, saj je sodelovala s tolpo roparjev, pa tudi zato, ker  so z njeno ruto ugrabili mene. Od tistega dne sem bila malce žalostna, ker sem izgubila najboljšo prijateljico, po drugi strani pa sem zaradi odkritja roparjev dobila priznanje ter zastonj šolanje policistke. Dva tedna po tem dogodku je domov prispelo Tinino pismo zame, v katerem je napisala, da bi bila zelo vesela mojega obiska v popravnem domu. In ker sem jo zelo pogrešala, me je mami že tisti dan odpeljala k njej na obisk. Tam pa ni bilo tako, kot sem pričakovala. Bila je dosti bolj umirjena, tako sem opazila, da terapije zelo pomagajo. Razložila mi je, da je pri ropu sodelovala samo zato, da bi kaj zaslužila, saj je njen oče dobil odpoved v službi, mama pa ni imela niti ficka.

Za zahvalo, ker sem ji ves čas stala ob strani, sem dobila od nje velik objem ter staro, a izboljšano prijateljico, ki ni več ropala ali mi kaj prikrivala.