Glasovalna številka: PR132

Martin Trajbarič

SKRIVNOST

OŠ Zadobrova

 

Nekega dne je Jan prišel iz šole, pojedel kosilo in naredil nalogo. Kasneje je šel na nogomet. Čez nekaj časa ga je mama poklicala, naj hitro pride domov. Dedek je bil zelo bolan. Bližal se je njegov konec. Vsi so se zbrali in se poslavljali od njega. Nato je dedek umrl. Jan se je jokal. Naslednji dan ni šel v šolo, ker je bil preveč žalosten, saj je bil z dedkom velik prijatelj.

Jan je odrasel. Neke noči je imel sanje o svojem pokojnem dedku. Sanjal je, kako mu je nekoč, ko je bil še dedek živ, govoril o Janovem praprapraprapradedku Francu. Bil je pirat in plul je po vsem svetu. Govoril mu je še o nekem zakladu. Pirat Franc naj bi zaklad angleškemu kralju Jamesu III. ukradel in nato naj bi jo popihal na Karibe. Tam je zaklad zakopal in čez nekaj let tudi umrl, a je pred smrtjo svojemu najboljšemu prijatelju Lojzetu to zaupal. Temu se je zdelo pravično, da bi zaklad ostal v Frančevi družini, zato je zemljevid prinesel Janovim prednikom. Frančevi ženi se je zemljevid zdel uporaben, zato ga je spravila v skrinjo na podstrešju. Kmalu je umrla in ni nikomur mogla povedati, kje je zemljevid. Jan se je zdaj zavedal, da zaklad resnično obstaja, saj kot otrok tega ni dojel.

Pozanimal se je, kje je živela njegova prapraprapraprababica. Izvedel je ,da je v gozdu neka podrtija, v kateri naj bi menda živela, zato se je odpravil tja. Res je našel neko staro hišo, a podstrešje je bilo že zdavnaj porušeno in na hiši je bila velika luknja. Mislil je, da je skrinja prišla v roke nepridipravov. Žalosten se je odpravil domov. Nato je zvečer razmišljal, če se je mogoče strop podrl in je skrinja padla v jamo v hiši, saj je bila zelo težka. Naslednji dan je šel preverit. Za pomoč je poklical svojega prijatelja jamarja Toneta. Skupaj sta se spustila v jamo in jo preiskala. Našla sta skrinjo. S pomočjo vitla in škripca sta jo uspešno potegnila na površje. Jan jo je odpeljal domov in jo seveda tudi odprl. Malo je pobrskal in našel par čevljev, gumb, platneno vrečko in kramp. Nikjer ni bilo zemljevida. Pomislil je in se spomnil, da so v starih časih dobro skrivali stvari. Pogledal je še dno skrinje , ki je imelo dvojno dno. Pod varnim dnom je bil tulec. Jan ga je z navdušenjem odprl in v njem je bil zemljevid. Končno ga je našel. Že naslednji teden si je kupil detektor kovin, nahrbtnik, lopato , kramp, GPS napravo, za vsak slučaj pa še kompas ter seveda Frančev zemljevid. Pripravljen je bil za odpravo na Karibe.

Odpravil se je na brniško letališče in poletel do Miamija. Tam je prestopil na lokalni let za Karibe. Udobno se je namestil v tamkajšnjem hotelu. Komaj je že čakal jutrišnji dan, saj bi začel z iskanjem zaklada. Hitro je vstal, pojedel zajtrk in najel terenski avto. V GPS napravo je vnesel koordinate zaklada. Čez dve uri se je že po zelo slabi cesti pripeljal do mesta, kjer naj bi bil zaklad. Vzel je kramp in lopato ter začel kopati. Kopal je štiri ure in vmes tudi počival. Nato je prišel do zlate skrinje s piratskim grbom. Bil je neznansko srečen. Kar vriskal je od veselja. Skrinjo je potegnil na površje in jo odprl. V njem je bila krona angleškega kralja Jamesa III., njegovo žezlo in takratni denar in mnogo draguljev ter še mnogo dragocenih stvari.

Zdaj pa je imel težavo, kako zaklad spraviti v rodno Slovenijo čez toliko carin in mejnih nadzorov. Pa se je domislil in se zaposlil kot ribič na mednarodni ribiški ladji, ki je imela plovno pot v tržaško pristanišče. V svojo kabino je zaklenil skrinjo in opravljal poklic ribiča. Kapitana je prosil, če ga zapelje malce južneje v Slovenijo in kapitan mu je z veseljem ustregel. Odložil ga je na pomolu in se poslovil. Zaklad je prišel na slovenska tla in Jan je odprl privatni muzej svojega praprapraprapradedka Pirata Franca. Še danes si ga lahko ogledate, a kaj ko ne veste kje?