Glasovalna številka: PR164

Zala Kacafura Stanič

NAJBOLJŠI PRIJATELJICI

OŠ Dušana Muniha Most na Soči

 

LETO 2009 – POMLAD

Eva Lipuka je 13-letna najstnica. Je srednje visoka plavolaska s svetlo modrimi očmi. V šoli je odlična, hkrati pa se tudi ukvarja z različnimi športi. Ima veliko dobrih prijateljic, a njena najboljša prijateljica je Iva Lupin. Iva je srednje visoka rjavolaska s svetlo rjavimi očmi. Prijateljici sta že od nekdaj. Eva živi na Rožmarinovi ulici 4, Iva pa na Rožmarinovi ulici 5, zato se veliko obiskujeta. Pomagata ter svetujeta si v dobrem in slabem. Ko sta bili stari dve leti, sta skupaj prvič odšli v vrtec, ko sta bili stari šest, sta z roko v roki prestopili šolski prag, pri osmih letih sta skupaj začeli s plesanjem. Tako kot Eva je tudi Iva odličnjakinja, ki se ukvarja z veliko športi.

V 7. razredu sta dobili novega sošolca. Prišel je iz Anglije in ni znal govoriti slovensko. Evi, ki je odlična v angleščini, je bilo to zelo všeč, Iva pa je v angleščini nekoliko slabša, zato si ni želela postati prijateljica z novim učencem. Prvi šolski dan ga je učiteljica predstavila kot Adama. Bil je visok, rjavolas, njegove oči pa so bile črne kot oglje. Ko ga je v angleščini poprosila, da se predstavi, je povedal, da ima mlajšo sestrico po imenu Ela, da rad igra košarko, nogomet ter odbojko. Ko je učiteljica vprašala, kdo je najboljši v angleščini, so vsi prsti švignili k Evi. Prosila jo je, naj Adamu razkaže šolo. Tako sta odšla iz razreda. Pokazala mu je vse kotičke ter mu povedala vse, kar ve o učiteljih, prostorih, zgodovini šole, krožkih … Tistega dne pri kosilu je Eva govorila le še o Adamu. Iva, ki je bila sicer odlična poslušalka, jo je z muko poslušala. Svoje kosilo je pojedla kar se da hitro ter se nato odpravila domov. Eve ni niti pozdravila, a ona tega sploh ni opazila, ker je še naprej govorila o Adamu. Sploh ni opazila, da Ive ni več. Šele ko je pojedla do konca, je opazila, da je že odšla. Naslednji dan se je Eva za v šolo še posebno lepo oblekla. Ker sta bili z Ivo od šole oddaljeni približno 5 km sta vsako jutro skupaj počakali na avtobus, a tistega dne Ive ni bilo na avtobus, tudi v šolo ni prišla, zato si je Eva mislila, da je zbolela. V razredu je Eva sedela zraven Adama, ker pa je pozabila na Ivo, se je k njej usedla tudi sošolka po imenu Valentina. Cel dan se je Eva družila z Adamom. Celo pri kosilu sta sedela skupaj. Ko je po koncu pouka prišla domov, se je šele spomnila na Ivo. Šla je potrkat na njena vrata, pa ji ni nihče odprl. Doma je mamo vprašala, ali so šli Lupinovi na počitnice, a mama ni vedela ničesar. Tako je minil cel teden. Ive ni bilo v šoli, pri Lupinovih ni odpiral nihče, Eva in Adam sta se vedno bolje poznala. Ko se je Iva v ponedeljek prikazala na avtobusu, se ni usedla k Evi, temveč na sedež, najbolj oddaljen od Eve. Evo je zaskrbelo, ali je kaj takega rekla ali naredila. Skrbelo jo je, da si je Iva poiskala novo najboljšo prijateljico. Šele takrat se je spomnila, da je pozabila Ivi v učilnici prihraniti stol poleg nje. Vedela je, da bo zaradi tega zelo razočarana, a narediti ni mogla ničesar. V celem dnevu sta komaj spregovorili komaj besedo druga z drugo. Tako kot je Eva predvidevala, je bila Iva še cel teden jezna, ker ji je pozabila prihraniti sedež zraven nje. Nista se več pogovarjali, celo po šoli se je vsaka posebej odpravila domov. Evin nov najboljši prijatelj je postal Adam, Iva pa je bila, odkar sta se z Evo sprli, sama.

Če sta bili pošteni, nobena od njiju ni točno vedela, zakaj nista govorili. Ivi je bilo vedno bolj dolgčas, Eva pa je uživala v Adamovi družbi. Tudi odrasli so opazili, da se dekleti ne družita več. Starše je skrbelo, zato so se s šolsko psihologinjo dogovorili, da jo bosta dekleti vsak četrtek po pouku skupaj obiskali ter se z njo pogovarjali o njunih problemih. Upali so, da se bosta dekleti zaradi tega pobotali, pa ni nič pomagalo. Ker sta bili prijateljici od zgodnjega otroštva, je tudi Eva kmalu začela pogrešati Ivino družbo. Adama je vprašala, ali bi ga motilo, če bi se z njima družila tudi Iva. Ko ji je odgovoril, da ga ne bi, se je Eva opogumila in Ivo v petek po šoli povabila na sladoled. Iva je oklevala, a nazadnje sta se odpravili. Pogovor je potekal tako:

EVA: Iva, zelo mi je žal, da sva se sprli! Ta dva tedna sta bila najslabša tedna v mojem življenju! Brez tebe v njem se počutim, kakor da me pol manjka.

IVA: Tudi meni je zelo žal! Eva, odkar je prišel Adam, se za mene skoraj nisi več zmenila, mislila sem, da me je nadomestil.

EVA: Iva … Nihče te ne bo nikoli nadomestil! Zelo mi je žal zaradi vsega v zvezi z Adamom. Če si ti tako želiš, mu bom povedala, da ne moreva biti več prijatelja.

IVA: Bi res to storila zame?

EVA: Seveda bi!

IVA: Hvala, a če se strinjaš, bi mi bilo ljubše, če bi Adam postal najin nov prijatelj.

EVA: Seveda se strinjam. Imaš danes popoldan kaj časa?

IVA: Ja, zakaj?

EVA: Lahko bi obujali spomine ne najino prijateljstvo s pomočjo najinega dnevnika.

IVA: Ja! Lahko bi za spomin na najin spor v dnevnik nekaj dodali. Kaj praviš?

EVA: To je odlična ideja!

Tako sta z roko v roki odšli domov. Ko sta prispeli, je šla Iva domov vprašat starše, če lahko gre k Evi. Njena starša sta bila zelo vesela tega vprašanja, ker je pomenilo konec njunega spora. Zaradi tega sta ji nemudoma dovolila oditi. Ker sta bila tako srečna, sta se dogovorila z Evinimi starši, da bo Iva prespala pri Evi. Ko je bila Iva pripravljena, je odšla. Imeli sta se odlično. Najprej sta obujali spomine iz njunega dnevnika. To je bil zelo poseben zvezek, ki se ga ni smel dotikati nihče razen njiju. V njem sta hranili različne predmete, ki so ju spominjali na različne dogodke, ki sta jih preživeli skupaj. Vanj sta tistega dne dodali prtiček, ki ga je Iva vzela iz sladoledarne, v kateri sta se pobotali. Nato sta se še fotografirali in fotografijo prilepili v dnevnik, za spomin na njuno zabavo. Ko sta končali z obujanjem spominov, sta spekli palačinke. Nato sta se oblekli v pižami ter gledali njun najljubši film. Naslov je Prava nota. V njem veliko pojejo in vsako pesem pojeta ob filma tudi Eva in Iva. Naslednji dan sta se zbudili zelo pozno, ker sta film gledali do ene ure zjutraj. Na srečo je bila sobota, zato jima ni bilo treba v šolo. Iva je ostala pri Evi tudi za kosilo. Jedli so pico, ker je to Ivina in Evina najljubša jed.

LETO 2014 – POLETJE

To leto je bilo za Ivo in Evo zelo pomembno, ker sta končno dopolnili osemnajst let ter dobili vozniški dovoljenji. Odločili sta se, da bosta za poletne počitnice skupaj odšli v London, to bo njuno rojstnodnevno darilo. Odšli sta 29. 6., leteli sta iz Benetk. Ko sta prispeli v London, je bilo pozno zvečer, zato sta se namestili v hotelu ter odšli spat. Naslednji dan je bil prečudovit, zato sta se z podzemno železnico odpeljali v središče mesta. Tam sta videli Tower bridge, Tower of London, Big ben, Črepinjo in Buckinghamsko palačo. Zvečer sta se peljali tudi z London Eye in razgled je bil prečudovit. Ko sta prišli v hotel, sta se odpravili spat. Naslednji dan je bil deževen, zato sta se odločili, da bosta odšli pogledat muzej voščenih lutk. Vstopnina je bila draga, a bil je prečudovit. Vse lutke so izgledale kot prave osebe in slikali sta se z vsemi. V muzeju sta zapravili cel dan, a jima ni bilo žal. Sliko s kraljico sta poslali vsem prijateljem ter prijateljicam. Ker je bil dan za tem oblačen, sta odšli na zelo znano tržnico imenovano Borough market. Bila je polna ljudi, zato sta se komaj premikali. Tam sta kupili vse mogoče stvari. Izvedeli sta, da so tam snemali tudi Harrya Potterja, ki ga obe obožujeta. Ko je minilo pol dneva, sta se odpravili v Hyde park. Tam sta zapravili še naslednjega pol dneva in spet sta se pozno zvečer vračali domov. Odločili sta se, da bosta zadnji dan preživeli v svetu Harrya Potterja in do takrat je manjkal le še en dan. Obe sta bili že zelo vznemirjeni. Na njun predzadnji dan sta se odločili obiskati akvarij. Bil je blizu hotela, v katerem sta bivali, zato sta se odpravili kar peš. Videli sta ribe vseh mogočih barv, morske pse različnih vrst, skate, hobotnice in še veliko drugih morskih živali. Dobili sta tudi priložnost za plavanje z delfini in obema je bilo zelo všeč. Ko se je začelo temniti, sta se vrnili v hotel. Še nekaj časa sta se pogovarjali, nato pa sta šli spat, ker v svetu Harrya Potterja nista želeli zamuditi ničesar. Naslednji dan je bil sanjski. Najprej sta odšli v Prečno ulico, kjer sta se opremili z vsemi potrebščinami. Kupili sta vsaka svojo čarovniško palico, svoj čarovniški plašč, uniformo za šolo, vse knjige, ki sta jih potrebovali, kotel, metlo in druge čarovniške stvari. Nato sta se z vlakom Hogwarts Express peljali v Merjascoveeno. Najprej sta se ustavili v Medenem carju in tam kupili vse mogoče sladkarije. Maslenušek pa sta popili Pri treh metlah. Bil jima je zelo dober, a ni preveč zdrav. Ko sta obiskali že vse trgovine v Merjascoveeni je napočil čas, da obiščeta šolo za čarovnike, po imenu Bradavičarka. Ko sta jo videli, je izgledala še bolj veličastno kot v filmih. Občudovali sta podrobnosti in slikali vsako malenkost. In takrat se je zgodilo nekaj neverjetnega. Na koncu hodnika sta zagledali glavne štiri igralce Harrya Potterja. Daniel Radclife, Rupert Grint, Emma Watson in Bonnie Wright so bili res pred njima. Obe sta kriče stekli tja. Začeli sta se pogovarjati z njimi in vsi štirje so bili presenečeni, da sta jih prepoznali. Povedali sta jim, da bi jih prepoznali kjerkoli, kadarkoli in ponudili so jima vloge v novem filmu Harrya Potterja. Takoj sta se strinjali, zato so jima povedali, da naj prideta 5.10. v studio, po pošti pa bosta prejeli besedilo, ki ga bosta morali povedati v filmu. Zahvalili sta se jim, nato pa so že skoraj odšli, ko sta jih prosili za avtograme ter sliko. Podpisali so se jima kar v zvezke, nato pa so naredili sliko najprej na Ivinem nato pa še na Evinem telefonu. Tako je minil še zadnji dan. Medtem ko sta zvečer pakirali, sta govorili le še o tem, kako dobro bo biti del filma ter se družiti z igralci. Zelo težko sta zaspali, a na koncu jima je le uspelo. Že zjutraj sta zapustili hotel ter se odpravili na letališče. Ko sta prileteli domov, so ju na letališču pričakali starši. Po poti domov sta jim razlagali o vsem, kar se je zgodilo. Obojni starši so bili zelo srečni za njiju, saj dobiti vlogo v filmu ni majhna reč.

LETO 2014 – JESEN 

Iva in Eva sta že poleti prejeli pismi z besedili. Vse kar bosta v filmu povedali, sta se naučili zaigrati še isti dan. Poleg besedil sta dobili tudi dve letalski karti ter obvestilo o tem, da lahko namesto v hotelu prebivata pri Emmi Watson. Tega sta se zelo veselili. 30.9. sta začeli pakirati. Do 3.10 je bilo vse pripravljeno. 4.10. sta imeli let v London. Tam ju je na letališču pričakala Emma Watson z veliko varnostniki, ki so jo varovali pred ponorelo množico. Skupaj so odšli do limuzine. Okoli nje je bilo veliko novinarjev, ki so slikali kot ponoreli. Usedli so se v limuzino ter se odpeljali. Po poti sta se Iva in Eva pogovarjali z Emmo. Bila je zelo prijazna in razložila jima je, kako potekajo snemanja, kje je studio, kaj se splača pogledati v Londonu in še veliko več. Ko so prišli do Emmine hiše, je bilo temno in okoli hiše je gorelo na stotine lučk, ki so osvetljevale čudovito in ogromno hišo ter bazen poleg nje. Eva in Iva se nista mogli načuditi. Kar naprej sta hvalili hišo in Emma ni vedela, kaj reči. V hiši je bilo pet sob, kuhinja, jedilnica, dve kopalnici, fitnes, dnevna soba, ogromen hodnik, kino in še veliko več. Dogovorile so se, da bodo gledale film in res so ga. Vse so se zelo zabavale in utrujene so se odpravile spat. Emma je spala v svoji sobi, Eva in Iva pa sta spali v eni od sob za goste. Naslednji dan jih je voznik peljal v studio. Eva in Iva sta bili zelo vznemirjeni. Oblečeni sta bili v najlepša oblačila, saj sta želeli naredi dober vtis na ostale igralce. Prvi dan niso snemali dela, v katerem sta igrali Iva in Eva, zato jima je Emma rekla, da gresta lahko ven, a prosili sta jo, če lahko gledata. Emma je privolila, zato sta Iva in Eva cel dan gledali snemanje. V tem sta zelo uživali. Ko so končali s snemanjem, sta se pogovarjali z Emmo Watson, Bonnie Wright, Danielom Radcliffeom, Rupertom Grintom, Evano Lynch, Tomom Feltonom, Mathewom Lewisom, Jamesom in Oliverjem Phelpsom in še z veliko drugimi igralci. Ko so prišle Emma, Iva in Eva nazaj v Emmino hišo, je bilo temno, a toplo, zato so se šle kopat v bazen. Iva je Emmo vprašala, če sta z Bonnie dobri prijateljici in Ema je povedala, da je Bonnie njena najboljša prijateljica poleg Ruperta in Daniela, zato sta jo Eva in Iva prosili, če jih lahko pokliče k sebi domov, da bi se vsi skupaj kopali. Emmi se je zdela ideja odlična, zato je nemudoma poklicala še ostale tri. Najprej je prišel Rupert, nato Bonnie, nazadnje pa še Daniel. Kopali ter pogovarjali so se pozno v noč. Nato so odšli v hišo in Eva in Iva sta vprašali, ali so že kdaj jedli Prekmursko gibanico in ker so vsi odgovorili da ne, sta jo pripravili. Vsem štirim je bila zelo všeč, zato sta jim napisali recept. Kmalu za tem so se Bonnie, Daniel in Rupert poslovili. Ko so odšli, so se tudi Iva, Emma in Eva odpravile spat. Tudi naslednji dan sta Eva in Iva samo gledali. Snemanje so končali zelo pozno, zato so se Emma, Eva in Iva odpravile spat takoj, ko so prišle domov. Dan za tem sta Eva in Iva prvič nastopali. Vsaka je povedala približno pet vrstic. Na koncu snemanja jima je Emma čestitala za odlično odigrani vlogi. Čestitke sta prejeli tudi od Ruperta, Bonnie, Daniela, Evane, Toma, Mathewa, Oliverja, Jamesa in veliko drugih. Tako je minil mesec in Eva in Iva sta morali domov. Žalostno sta se poslovili od igralcev ter odleteli domov. Čez približno pol leta sta Iva in Eva dobili pismi od producenta filma Prava nota 3. Vprašal ju je, če bi želeli igrati v filmu. Odpisali sta mu, da sta si to želeli že od otroštva. Tako sta uspešno igrali tudi v filmu Prava nota 3 in vedno več ljudi ju je poznalo. Vedno več producentov jima je pisalo in postali sta igralki. Obe sta imeli zelo radi svojo službo, še posebej zato, ker sta lahko delali skupaj in tako vsak dan sproti dokazovali, da sta in bosta vedno najboljši prijateljici.