Živela je starka. Imela je tri hčere.
Pripovedovala je zgodbe o njenem življenju. Najmlajša
hči Anita je njene zgodbe poslušala noč in dan. Zdele
so se ji tako zanimive, da se je odločila sama oditi v
svet in doživeti kakšno pustolovščino.
Ko se je pozne noči odpravila na pot, jo
je spremljal njen ljubljenček Tukito - kuščar. Anita
se je spomnila na žalostno starkino zgodbo. Govorila je
o legendi Hamalaji. Legenda je zapisana v stari knjigi.
Prebral jo je lahko le tisti, ki ima posebno moč.
Prebrati jo je skušalo že mnogo pustolovcev, vendar
nikomur ni uspelo, saj so se vsi do zdaj z dotikom stare
knjige prekleli. Anita je tako prepričana, da bo
prebrala staro knjigo. Hodi po poti, ki jo vodi v gozd.
Nehote naleti na staro zapuščeno hišo. Bila je zelo
utrujena zato tam prespi. Vstopi v hišo in se zlekne po
tleh, v hipu zaspi.
Naslednje jutro se zbudi. Pogleda skozi
razbito okno in sonce ji posije na njeno lice. Zapusti
hišo in zadovoljno hodi novim pustolovščinam naproti.
Po poti sreča starca. Ta je ves prestrašen in
zaskrbljen. Anita ga vpraša, čemu je tako plah. Starec
pa ji odgovori: »Skrij se globoko v gozd, našla boš
jamo in tam ostani do sončnega zahoda, če še hočeš
živeti.« Anita se brez obotavljanja odpravi in teče,
kolikor hitro jo nesejo noge. Pride do jame. Se skrije in
čaka do sončnega zahoda. Minevajo ure in ure, ko
končno sonce zaide. Anita počasi hodi iz jame, saj jo
je na smrt strah. Naredi tri korake, nenadoma pa zasliši
krik. Obrne se in na tleh vidi ležati starca. Anita se
sprašuje, kaj se mu je zgodilo. Obrne ga na hrbet in na
njegove trebuhu zagleda veliko rano. Starec pa s hripavim
glasom reče: »Legenda Hamalaji.« Anita ga objame in toči
debele solze. Starec opazuje, kako njene solze tečejo po
njegovi rani. Nenadoma starec ne čuti več bolečine.
Sprašuje se, kako je to mogoče, saj je tudi rana
izginila, le solze so ostale. Nato pa pomisli in reče:
«Deklica, rešila si mi življenje.« Starec se
zahvaljuje Aniti za njeno dobroto, pa čeprav ni vedela,
kako ga rešiti. Starec ji za njeno dobrodušnost pove,
kje se skriva stara knjiga Legenda Hamalaji. Za vsak
primer ji da še njegov zemljevid.
Pot jo vodi mimo reke Kauka, mimo bregov
Gvatamale in končno prispe do jame Tisočerih zakladov.
Pred jamo se plazi kača, zasika in skoči na Anito. Ta
se umakne in kača jo zgreši. Vendar kača pade na rob
prepada in sika na pomoč. Ker je Anita dobrega srca, jo
reši. Tako se je kača odločila, da jo spusti v jamo in
jo opozori na pasti v njej. Anita se odpravi po staro
knjigo. Zagleda jo na zlatem podstavku, ki jo je že
hotela vzeti, a se spomni kače. Pozorno si ogleda pot
do knjige in vidi na stotine pasti, prepustila se je
naključju in gre po poti. Nepričakovano je do knjige
prišla v enem kosu. Sprašuje se, kako ji je to uspelo.
Nato pa napoči trenutek resnice, Anita pogoltne slino in
odpre knjigo.
V knjigi pa piše, moč je v srcu, kdor
bere to knjigo, je dobrega srca in ne misli le nase, zato
mu ob obisku te jame in ob branju te stare knjige
podeljujem moč, ki je močnejša od vsega, saj vem, da
je ne bo zlorabljal, ampak z njo pomagal drugim v stiski.
Od nikoder se pojavi ženska, ki v roki
nosi krono moči. Preda jo Aniti, ta pa vsa plaha, a
ponosna, da jo lahko nosi. Tako se Anita srečno vrne
domov k svoji družini.
Še danes ta krona prehaja v roke ljudi
dobrega srca.
