Glasovalna številka: PR172

Sara Leva

MOJA KOSMATA SKRIVNOST

OŠ Rače

 

Ime mi je Kaja, stara pa sem 12 let. Imam mlajšo sestro Nino in seveda očeta in mamo. Do sedaj domače živali nisem imela, čeprav sem si zelo želela psa, a mami pravi, da zanj nimamo časa. Imam tudi najboljšo prijateljico Andrejo, ki pa ima psa, mačko ter hrčka. Zelo ji zavidam.

Nekega dne, ko sva z Andrejo hodili iz šole, sva zaslišali cviljenje. Izkazalo se je, da je cvilil majhen kuža. Kuža je bil zelo ljubek in se mi je takoj prikupil. Približala sem se mu, a je bil zelo plašen. Naposled je le prišel ter mi obliznil roko. Dvignila sem ga ter ga objela. Z Andrejo sva sklenili, da ga odpeljeva, k njej domov ter ga pošteno okopava, saj je zelo zaudarjal. Pri njej doma sva ga spravili v kad ter ga skopali. Odločili sva se, da ta kuža ostane skrivnost. Andreja je predlagala, da ga odpelje k svoji teti. S tem predlogom se nisem strinjala, saj njena teta živi daleč stran. Naposled sva se odločili, da bo skrb zanj prevzela, kar Andreja sama ter ga skrila v njihovo lopo. Kasneje sva ugotovili, da je to slaba ideja, saj njena starša kar prevečkrat uporabljata to lopo. Spomnili sva se, da ga lahko začasno nastaniva v najino klubsko hišico, ki je blizu moje ter njene hiše. Hišico nama je iz lesa zbil moj oče. Tam sva preživljali najine najlepše trenutke in tam so se hranile največje skrivnosti. Odnesli sva ga tja, ter se zmenili, da ga bova skupaj hranili ter se z njim igrali. Kužku sem dala ime Bambi, saj me je spominjal na malega srnjačka.

Naslednji dan, sem pohitela iz šole k njemu. Bil me je neizmerno vesel in tudi jaz sem bila vesela njega. Počistila sem njegov prostor in se z njim poigrala. Kmalu se mi je pridružila tudi Andreja in skupaj smo se zabavali.

Ko sem hitela domov, sem upala, da mame in očeta še ni doma. Smola!! Bila sta. Ko sta me vprašala, kje sem bila sem se zlagala, da smo imeli še dodatno uro pouka. Nato so stvari tekle kot po maslu.

Ko sem nek dan šla v hišico, mi je sledila sestra. Sprva je sploh nisem videla, a ko sem jo je zavladal kaos. Začela me je zasliševati ter vprašala, kaj počnem tu. Zlagala sem se ji, da čakam Andrejo. Nakar se je oglasil Bambijev lajež. Vdrla je v hišico ter ga zagledala. Povedala sem ji vso zgodbo in priseči je morala, da me ne bo izdala mami in očetu. Kmalu je prišla Andreja. Povedala sem ji, da ja Nina razkrila najino skrivnost, a da je varna pri njej. S sestro sva se odločili, da zaenkrat še ne poveva mami in očetu.

Minevali so tedni in Bambi je rasel ter s svojo igrivostjo razveseljeval Andrejo, Nino in mene seveda.

Ko sem nekega dne prišla domov, je pred vrati hiše stal oče z Bambijem v roki. Spremljal ga je uslužbenec zavetišča za živali. Rekel mi je, da je nekdo prijavil njegovo izginotje in da ga želijo lastniki nazaj. Povedala sem jim svojo zgodbo in razkrila našo skrivnost. Bil je ganjen, a tega ni pokazal. Hladnokrvno jim je predal psa ter odšel v kuhinjo. Prosila sem ga, naj vzame Bambija nazaj, a me ni poslušal. Bila sem potrta, a hkrati vesela zanj.

Nato je bilo silvestrovo. Minili so trije meseci odkar sem našla Bambija. Oče se je vrnil domov in mi je rekel, da ima v vrtu presenečenje zame. Pohitela sem na vrt ter ga zagledala. Mojega Bambija. Tesno sem objela očeta in mamo in Nino in Bambija.

Zdaj smo velika družina s kosmato skrivnostjo, ki ni več skrivnost, ampak čista družinska sreča. Ne verjamete? Obiščite nas in se prepričajte.