Glasovalna številka: PR173

Neli Lunežnik

DRUŠČINA POTOPLJENE LADJE

OŠ Fram

 

V mali vasi ob morju je živel Gašper. Pred nekaj dnevi je spoznal svoje najboljše prijatelje. Povezovalo jih je le to, da so radi raziskovali. Najpametnejša je Nejka, najlepša je Mojka, plaha je Janja, za šale sta Žan in Gašper in najpogumnejši je Lovro. Iskali so ime za svojo druščino, imeli so veliko predlogov, a se med seboj niso strinjali. Začele so se počitnice, ki jih bodo preživeli skupaj na plaži.

Končala se je zadnja ura, Mojka in Nejka sta se prepirali, katera ima lepšo obleko za končni ples. Janja, ki se za to ni zanimala, jima je svetovala, naj na plesu vprašata ljudi, katera se jim zdi boljša. Punci sta se strinjali. Gašper pa je prekinil njun pogovor in poklical še ostale. Dejal je: »Slišal sem, kako sta se pogovarjala moj stric in moj oče, govorila sta o nekih otokih, ki naj bi bili zakleti.« Vsi so bili zelo razburjeni in so mislili samo še na to. Gašper je prepričal mamo, da so lahko vsi prespali pri njemu. Tista noč je bila zagotovo najboljša noč, Gašper je povabil še strica Marka, ki je bil navdušen detektiv. Stric jim je povedal zgodbo o otokih. Na otokih so živele morske deklice, ki so ubile vsakega, ki jih je prišel izgnat. Varovale so potopljeno ladjo, v kateri naj bi bil zemljevid zaklada. Povedal jim je tudi, da je ladja potopljena na prvem otoku in da so otoki trije. Naslednje jutro so se odločili, da gredo na otok. Vzeli so potapljaško opremo in odšli. Strica Marka je zaskrbelo. Prvi otok je bil v obliki morske deklice. Ko so prišli na otok, so zagledali tri drevesa, kot jim je povedal stric Marko. Prvo drevo je pripadalo morski deklici Nirvani, drugo drevo morski deklicimJulijani, tretje pa morski deklici Narcisi. Bile so prave lepotice. Mojka in Nejka sta bili navdušeni. Lovro pa se je že oblekel v potapljaško opremo, za njim pa še ostali. Skočili so v morje in šli iskat ladjo, prvi jo je zagledal Tim in se spustil do nje. Šel je v ladjo, vse je že razpadalo, in ko je prišel v glavno sobo, se je zataknil za kos lesa in se ni mogel rešiti. Za njim je prišel Gašper in ko ga je zagledal, je takoj šel po ostale, skušali so mu pomagati, a so bili premalo močni. Na srečo je prišel stric Marko, saj je vedel, da ne bodo mogli brez njega. Marko je potegnil les vstran in Tim je bil rešen, vsi so se odpravili na kopno. Tim se je zahvalil Marku in skupaj so zakurili ogenj, saj so prespali na otoku. Slišali so čudne glasove in Janja, ki je bila plaha, se je zelo prestrašila. Žan in stric sta šla pogledat, kaj je. Ko sta prišla nazaj, je Žan v rokah držal psička. Dal ga je Janji v roke in v trenutku ga je vzljubila. Odšli so spat. Naslednje jutro so se hoteli spet potopiti, a Tim si ni več upal. Prijatelji so ga prepričali in skupaj skočili. Ko so prišli v ladjo, je vsak šel v svojo smer, razen Tim je šel s stricem Markom. Vse so preiskali, a niso našli ničesar, ko pa je Nejka priplavala v zadnjo sobo, je našla sef. Vsi so bili zelo veseli, stric je poskusil odpreti sef, a ga ni mogel. Janjo, Mojko in Lovra je poslal na otok saj je tam imel svojo opremo. Ko so prišli na kopno, sprva niso našli opreme, potem se je Lovro spomnil, da mu je stric Marko kazal svoje pripomočke, z njimi so se vrnili v ladjo. Stric je s pripomočki vdrl v sef. Našli so nek list, malo so pobrisali prah in videli, da je to zemljevid. Razbrali so, da je namig na drugem otoku v obliki zvezde. Namig naj bi bil na otoku v jami. Takoj so ga šli iskat. Na tem otoku so bile tri morske zvezde. Prva je bila Nirvanina, druga je bila Julijanina, tretja Narcisina. Da so dobili namig, ni bilo težko, a niso vedeli, kaj jih še čaka. Namig je bil, da je zaklad na tretjem otoku, na sredini labirinta v majhni vrečki pa je bil tudi ključ. S čolnom so morali do tretjega otoka, ki je bil v obliki skrinje. Ena je bila Nirvanina, druga Julijanina, tretja pa Narcisina. Vsaka je imela svojo skrinjo. Malo so si morali odpočiti od iskanja in razmišljanja. Spali so celo noč. Naslednje jutro so se odpravili do labirinta. Mislili so, da je preprosto, a ko so zagledali velikega psa, privezanega na verigi, so se prestrašili. Niso vedeli, kako bi prišli mimo njega. Malo so razmišljali, pa je Žan dobil idejo. Rekel je: »Eden mora ostati tukaj in zamotiti psa, ostali pa se bomo hitro zmuznili mimo njega.« Za spremembo so se strinjali z njim in določili, da stric ostane in zamoti psa. Rečeno storjeno. Vsi so prišli mimo živi in zdravi, tudi s stricem je bilo vse v redu. Mislili so, da so se rešili in ne bo nič več strašnega, a so se motili. Na drugem vogalu jih je čakala gromozanska luknja, iz katere nisi mogel priti ven. A bili so pripravljeni na vse. Mojka je iz nahrbtnika vzela lestev na vrvi in jo vrgla na drug konec luknje. Velikokrat je poskušala, da bi zadela kavelj. Skoraj je že obupala, a ji je le uspelo. Počasi so plezali po njej in prišli na drug konec. Zdaj so vedeli, da jih čaka še nekaj ovir. Morali so bežati pred ogromnim ptičem, a ko so stisnili gumb, ki je stal na kamnu, je ptič izginil. Pred sabo so zagledali veliko skrinjo. Nejka je vzela ključ in Gašper je odprl skrinjo. V skrinji sta bila slika in kompas iz zlata, na sliki pa je bilo šest mladih gusarjev z imenom Druščina potopljene ladje. Bili so presrečni in po hitri poti so prišli do strica Marka. On je poklical novinarje in bili so na televiziji. Starši niso vedeli, kje so otroci, ko pa so videli, da so na televiziji, so bili zelo jezni, hkrati pa ponosni.

Otroci so našli tudi ime svoje druščine, Druščina potopljene ladje. Postali so znani detektivi in rešili so kar nekaj primerov. Nekateri otroci se še zdaj zgledujejo po njih.