Glasovalna številka: PR179

Lana Kunčič

ŠOLA ZA ODRASLE - NASILJE STOP

OŠ Mladika

 

Zadnje čase veliko poslušam o nasilju in nenasilju. Ob tej temi si iz misli prikličem dogodke iz preteklosti, ko so bili učenci šole nasilni drug do drugega. Veliko neprimernega vedenja se dogaja v času odmorov, v učilnicah, na hodnikih, po pouku v okolici šole in na avtobusu. Veliko nas o tem osveščajo odrasli na različnih delavnicah, razrednih urah in ne nazadnje tudi v domačem okolju.

Mislim pa, da smo na nekoga pozabili. Na odrasle. Zato sem se odločila, da bom naredila stop nasilju in organizirala delavnico o nasilju za odrasle. Saj so ravno odrasli vzor otrokom.

V ponedeljek bodo vabljeni svetovni državni voditelji, katerim bo predstavljeno, kako imajo njihove odločitve lahko pogubne posledice za njihov narod in celoten svet. Voditelji bi morali skleniti dogovor o miru in nenasilju.

V torek bodo vabljeni predstavniki medijev, katerim se prepove predvajati filme z nasilno vsebino. Seveda bi se jim pridružili računalniški programerji, ki programirajo nasilne računalniške igre.

V sredo bi povabila direktorje podjetij, ki zaradi dobička izkoriščajo delavce. Zahtevala bi strpnejše vedenje in ustrezne pogoje za delo. Minimalno plačo v podjetju bi direktor določil tako, da bi moral leto dni preživeti s takšno plačo.

V četrtek bi povabila vse moške, ki pretepajo svoje ženske in otroke. Zaprla bi jih v najnovejšo napravo, ki deluje tako, da se osebnosti zamenjajo. V tej napravi bi bili žrtve oni in bi občutili nasilje, ki ga izvajajo nad drugimi.

V petek bi povabila tiste učitelje, ki ustrahujejo svoje učence in jih žalijo zaradi njihovega neznanja in nerodnosti.

V soboto bi povabila neodgovorne šoferje, ki ne upoštevajo prometnih predpisov, vozijo pod vplivom alkohola in divjajo po cestah ter so nevarni za sebe in ostale udeležence v prometu.

V nedeljo si bom vzela prosto. Na čaj in pecivo pa bom povabila prav posebno osebo. To je avtobusni šofer, ki je nekega dne verjetno nehote spremenil življenje deklici Nini.

Mala Nina, ki obiskuje drugi razred osnovne šole, se prav rada vozi z avtobusom, saj je to za njo neka nova izkušnja. Do sedaj se je vedno vozila z očkom in mamico v njihovem družinskem avtomobilu. V letošnjem letu pa se lahko v šolo vozi z avtobusom.

Na lep jesenski dan, ko so kostanji že padali z dreves in so se lastovke zbirale, da bodo odletele na jug, je tudi mala Nina čakala na avtobus, ki jo bo odpeljal domov. Ko je stopila na avtobus, je čutila, da nekaj ne bo v redu, saj ji šofer ni namenil nobene besede, kot je to storil po navadi. Običajno jo je pozdravil: »Kako si Breskvica?«

Danes pa ji je neprijazno rekel: »Kaj pa avtobusna karta.«

Nina vedno izstopi na zadnji postaji in pogosto se zgodi, da ostane na avtobusu edina potnica. To se je zgodilo tudi tokrat in prav neprijetno se je počutila, ko ji je avtobusni šofer z neprijaznim glasom rekel, da drugič naj raje izstopi z ostalimi otroci, da ne bo rabil peljati tako dolge poti zaradi nje. Ta dogodek je Nino zelo prizadel in Nina se ne vozi več rada z avtobusom. Vedno s strahom pričakuje šolski avtobus in opazuje, kateri šofer je na njem. Nič več ji ne pomeni, če ji šofer reče Breskvica. Zaradi tega neljubega dogodka raje izstopi predčasno ter del poti do doma prehodi peš.

Da beseda včasih bolj boli kot udarec, dokazuje Ninina zgodba. Čeprav šofer ni mislil Nine prizadeti, ampak je bil ta dan slabe volje in zaradi svojih problemov ni razmišljal s trezno glavo, je Nino močno prizadel. Vsem nam naj bo v poduk, da lahko z neprimerno besedo ali dejanjem, močno prizadenemo in pomembno vplivamo na življenje sočloveka.